Doma Aktualno 12-letnik, ki nima časa za računalniške igrice

12-letnik, ki nima časa za računalniške igrice

12-letnik, ki nima časa za računalniške igrice. Ali takšni fantje sploh še obstajajo, sprašujete? Mi smo ga spoznali. To je Leon Klopčič, mladi Trboveljčan, zaljubljen v kolesarjenje.

Na treninge v Sevnico se vozi sam

Leon Klopčič z očetom

Na kolesu vsak dan preživi ure in ure, saj že tretje leto zavzeto trenira pri KD Sevnica. Kluba, ki bi mu bil bližje, žal v Zasavju ni, pa še njihov trener je ‘fajn’, tudi palačinke jim speče po napornem treningu. 

“Treniram štiri do petkrat tedensko, vsak dan prevozim od 60 do 80 kilometrov,” pove Leon, kot da to ni nič takega. Na dvourne treninge v Sevnico se ponavadi vozi sam, s kolesom seveda, v eno stran porabi okoli 45 minut, odvisno od hitrosti in vetra.

“Na treninge se peljem za Savo, ozke ceste in avtov sem se že navadil. Sem pa imel na začetku tudi nesrečo, a na srečo ni bilo hujšega. Ustrašil sem se avta, ki je hitro pripeljal, pa sem se mu naslonil na ‘havbo’,” pravi Leon hladnokrvno.

Padci so del kolesarstva

Če namreč želiš postati del svetovne kolesarske elite, kot Leon, moraš padce vzeti v zakup. “Padci so del kolesarstva, padeš, se potolčeš, greš naprej. Pozabiti moraš in se skoncentrirati na naslednjo tekmo,” razloži. In tekem ni prav malo, letos jih bo odvozil kar 40.

Poleg kolesa uspešno ‘vozi’ tudi s šolo. “Ne manjkam veliko, včasih ob petkih, zaradi tekem. Domov prihajam pozno, zato je včasih malo težje, a zaenkrat gre,” pravi učenec OŠ Ivana Cankarja Trbovlje. Za računalniške igrice pa za razliko od sošolcev nima časa. Ali želje.

Rad dela z rokami

Za tiste, ki ne delimo zavzetosti za kolesarjenje razloži, da je trenirati lepo tudi zato, ker je v naravi, da se na kolesu sprosti, se druži s prijatelji, pa tudi nove spozna na tekmah. “Seveda je kolesarjenje tudi garanje, a se splača potruditi,” pove Leon, čigar vzornik je slovaški kolesar, svetovni prvak Peter Sagan.

In kaj počne v prostem času? Ja, kaj neki, rad se vozi s kolesom, z atijem, ali s prijateljem z Dobovca, ki prav tako trenira kolesarstvo. Rad smuča. Pa za lego kocke si vzame čas. Stric ga je navdušil nad motorji: “Rad razstavljam in sestavljam in tudi vozim motorje. Verjetno bom šel po osnovni šol kar na mehanično, saj rad delam z rokami.”

In pozimi? “Pozimi tečemo, hodimo v hribe in v fitnes. Zvečer pa naredim še vaje za moč, trebušnjake, …” Leonu motivacije res ne zmanjka, pa tudi starši ga spodbujajo.

Ponosen na rezultate, za katere se je moral najbolj potruditi

Preden je začel kolesariti je šest let treniral nogomet, a je bilo nogometne kariere konec, ko si je poškodoval ahilovo tetivo. Zato mu je ati predlagal naj poskusi s kolesarjenjem. “Srečal sem se s trenerjem, malo smo se pogovarjali, vpisal sem se v klub, potem se je pa začelo,” pravi Leon, ki je najbolj ponosen na tiste rezultate, za katere se je moral najbolj potruditi, kjer je bilo res težko.

Najbolj vesel je 3. mesta, ki ga je letos osvojil na mednarodni dirki ob jadranski obali ‘Ulicama kraljevskoga Biograda’. “Tudi peto mesto je zelo lep dosežek; v kronometru, to je vožnji na čas, ki mi ne ustreza najbolj, pa sem zadovoljen tudi z desetim mestom.”