Nekje sem prebrala, da življenje najbolje uporabimo, če ga porabimo za nekaj, kar traja dlje kot življenje samo. Sama svoj čas rada preživljam z našimi člani društva – invalidi in njihovimi svojci, ki jih življenje preizkuša in dan za dnem bijejo bitko za človeka vredno življenje. Kljub temu pa so ob naših letnih srečanjih na kopanju v Zdravilišču Laško prijazni, topli in nasmejani.
Tako sta se pričeli tudi jutri 20. in 21. aprila, ko smo s tremi kombiji krožili po Hrastniku in Dolu ter počasi zbirali skupino 25 težjih invalidov in spremljevalcev. Dobre volje in nasmehov nam ni prekrižal niti mrzel veter, saj smo vedeli da nas čaka topla termalna voda z blagodejnimi mehurčki, ki tako dobro denejo utrujenim in bolečim telesom. V prijetnem vzdušju, kramljanju, izmenjavi receptov za hrano, čaje in maže, čofotanju in telovadbi so tri ure hitro minile in že nas je čakalo prijazno osebje z odličnim kosilom.
Ko smo se prijetno utrujeni vračali domov, mislim, da nas je vse prevevala misel, da smo v teh dveh dneh drug drugemu dali nekaj dragocenega in neprecenljivega, nekaj kar traja dlje kot življenje samo – spoštovanje, pozornost in prijateljstvo.
Jerica Laznik
