-- OGLAŠEVANJE --

FOTO: Izjemno delo mladega Dejvida

Dejvid Kneževič je po rodu Hrastničan, danes pa svoje dni preživlja v Kamniku. In pred dnevi je dočakal otvoritev svoje prve likovne razstave.

-- OGLAŠEVANJE --

Pot ga je izven Zasavja ponesla pred osmimi leti, ko se je s starši, zaradi življenjskih razmer preselili v Kamnik. Mati se je vozila v službo v Ljubljano, oče jo je našel v Kamniku. V mislih so imeli tudi Dejvidov študij in tako je selitev iz Hrastnika postala neizogibna.

Pred dnevi je bila otvoritev tvoje prve likovne razstave. Kakšni so občutki mladega umetnika ob takem dogodku? So te ljudje dobro sprejeli?

Občutki so bili fantastični. Dali so mi priložnost, ki je sploh nisem pričakoval, in jo izpeljali boljše, kot bi si sploh lahko zamislil. Tudi odziv ljudi je bil pozitiven. Vsi komentarji glede kulturnega programa in likovnih del so bili in še vedno so polni lepih in vzpodbudnih besed.

“Če bi cel večer spravil v eno samo besedo, bi ta bila ‘odlično’.”

Risati si začel že v rosnih letih, a vmes to popolnoma opustil. Vse do leta 2012, ko si začel obiskovati Fakulteto za dizajn. Katera tehnika ti je najljubša in kaj najraje ponazarjaš?

Najraje delam z risalnim peresom Rotring Isograph, ki ga sicer uporabljajo arhitekti. Z njim delam v črno – beli obliki, barve pa nato dodam digitalno. Najraje ponazarjam specifične ideje. Vedno izhajam iz nekega koncepta. Včasih je ta vezan na človeško psihologijo, filozofsko misel, splošno človeško naravo ali pa moja inspiracija prihaja iz kulture. Pri večini mojih del gre za prepletanje mehanskega, naravnega in človeškega.

“Brez podpore družine in prijateljev bi bilo nemogoče. Njihova podpora je neprecenljiva.”

Pa sicer, kaj počneš v življenju? 

Trenutno se največ ukvarjam z diplomo. Občasno naredim kakšno risbo ali portret za prijatelje in znance, v prostem času pa najraje berem, poslušam glasbo, igram kitaro,… in seveda rišem.

“Če se da z umetnostjo preživeti? Ni nemogoče, je pa zelo težko!”

Kakšni spomini te vežejo na Zasavje, Zasavce? 

Na Zasavje me vežejo sami pozitivni spomini, predvsem na odraščanje, šolo in prijatelje. Poleg druženja s prijatelji, mi je v spominu najbolj ostala knjižnica, ki sem jo redno obiskoval. Spomnim se celo naslova, na katerem je bila. Zasavci s(m)o zelo živi in dobrosrčni ljudje.

Fotogalerija: 

 

Deli s prijatelji

-- OGLAŠEVANJE --

Najbolj brano

-- OGLAŠEVANJE --

-- OGLAŠEVANJE --
-- OGLAŠEVANJE --
-- OGLAŠEVANJE --

Preberite tudi

Pri obnovi kozolca oviran promet

V uredništvo smo prejeli obvestilo o delni zapori lokalne ceste v Trbovljah, ki bo med 19. aprilom in 10. majem. Od 19. aprila in 10....
-- OGLAŠEVANJE --