V zasavski regiji so najbolj zastopana športna in rekreativna društva, sledijo kulturna in umetniška društva ter društva za pomoč ljudem. Posebnost občin Litija in Zagorje je veliko število društev za razvoj kraja, varstvo okolja in vzreje živali, ugotavljajo v ZLHT Regionalnem centru NVO, podpornem okolju nevladnim organizacijam iz občin Zagorje, Litija, Hrastnik in Trbovlje.
V Zagorju so imeli lani 197 društev, 8 zavodov in 4 ustanove, v Hrastniku, pa jih imajo najmanj, in sicer 89 društev, 1 zavod in nobene ustanove. Tudi v primerjavi števila nevladnih organizacij na 1000 prebivalcev vodi Zagorje, sledita Litija in Trbovlje, na repu zasavske regije pa je Hrastnik.
V nevladnih organizacijah v zasavski regiji je bilo leta 2014 zaposlenih 54 oseb, od tega kar 49 v društvih. 22 oseb je bilo zaposlenih v društvih za pomoč ljudem.
Ta društva ustvarijo tudi največ prihodkov, tako vidimo, da zaposlovanje oziroma profesionalizacija društev pripomore tudi k višjim prihodkom. Nizka stopnja zaposlenosti v nevladnem sektorju pomeni veliko prostovoljnega dela za izvedbo programov in dejavnosti, manj profesionalizacije v organizaciji in s tem manj možnosti za razvoj.
73 % prihodkov dobijo iz drugih virov
Kljub prepričanju, da se nevladne organizacije večinoma financirajo iz občinskih sredstev, podatki kažejo, da so zasavske občine v letu 2014 prispevale le 27 odstotkov prihodkov. Najmanjši delež proračuna v letu 2014 jim je namenila občina Litija (2,8 %), največji delež pa občina Zagorje (4,7 %).
“Kar 73 odstotkov prihodkov nevladnih organizacij tako prihaja iz drugih virov, kot so donacije, članarine, dotacije evropskih in nacionalnih razpisov, prihodki iz prodaje in podobno,” pojasnjuje Klara Kržišnik, vodja ZLHT Regionalnega centra NVO.
Vse manj občinskega denarja
Povprečno občine v zasavski regiji namenijo organizacijam 3.945 evrov oziroma 40 evrov na prebivalca. Največ jim nameni občina Zagorje, in sicer 4.681 evrov na organizacijo oziroma 53 evrov na prebivalca, najmanj pa občina Trbovlje, to je 3.413 evrov na organizacijo oziroma 31 evrov na prebivalca. “Skrb zbuja dejstvo, da je opazen trend zmanjševanja financiranja programov nevladnih organizacij s strani večine občin zasavske regije,” dodaja Kržišnikova.
Nevladne organizacije iz zasavske regije so imele v letu 2014 skupaj nekaj več kot 8,6 milijona evrov prihodkov, od tega so skoraj 96 odstotkov ustvarila društva. Več kot polovica društev pa je imela le do 5.000 evrov celotnih prihodkov v letu 2014, kar kaže, da imajo skromen obseg dejavnosti.
