Jaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!
Noč čarovnic je ja zakon! Kako zelo luštno se lahko imaš s svojim mulcem, učenci in prijatelji na ta skrivnostno strašljivi večer!
Sama se ga začnem veseliti že tja proti koncu poletja. Skrbno in zlovešče načrtujem, kako bom prestrašila učence v šoli. Preden me kam prijavite ali mi podtaknete prisluškovalno napravo, naj razložim: Oblečem se v coprnico, pretiravam z malce nagravžnim coprniškim smehom, jih začaram v žabe in zajce in preberem strašno čarovniško buklo. In potem učenci tej strašni vešči prisežejo, da bodo pridno brali knjige (ker je tudi čarovniškim tršicam branje ena od najpomembnejših stvari na svetu!).
Z Ivo pa izdelujeva strahce in rezljava buče. No, midve si zamisliva grozljivo in straaaašno bučo, Tomaž pa jo nato mora izrezati. Včasih si ob tem nekaj mrmra v brk, čeprav ne razumem, kaj je tako težkega na tem, da iz debele buče izrezljaš čarovniško hišo, muco, ki gleda v luno in postavnega vampirja s skodranimi lasmi.
Pa večer s prijatelji!
Treba je pripraviti grozljive igre, dekoracijo in najbolj pomembno: razmisliti v kakšne grozne maske se bomo našemili! Ker odločitev med okostnjakom, vampirjem in čarovnico resnično zahteva veliko premisleka in organizacije.
Lahko bi trdila, da je Tomaž prav tako zelo entuziastičen okoli tega. Čeprav to precej skriva. In čeprav mi vsako leto že kakšen mesec prej namiguje, da bo mogoče moral ravno tisti dan ostati dlje v službi. Zaradi tega je precej potrt. A k sreči se navadno uredi. Prijazni šefi mu prijazno dovolijo, da preživi čas s svojo prijazno soprogo. Potem sicer ne deluje več tako zelo entuziastično kot prej, a najbrž samo ne zna pokazati pravega veselja. In tudi, ko ga pacam po obrazu in napravljam v super frajerskega vampirja, si včasih nekaj nerazumljivega mrmra v brk. Predvidevam, da je navdušen nad mojimi spretnostmi ličenja.
Letos pa bo najbrž žalosten, ker zaradi dojenčice ne bomo ponočevali in strašili po lokalnem diskaču. Pa ravno letos, ko že sedaj ve, da mu ne bo treba delati na tisti večer.
Prejšnje leto je bilo eno boljših!
Bili smo resnično kul in med mladimi petnajstletniki našemljeni samo mi – tridesetletniki. Edini tridesetletniki, ki so se sploh pojavili v disku. Kako kul je to?!? Zelo kul je bilo tudi takrat, ko nas je varnostnik spustil naprej pred gručo (mladih) ljudi, ker je že na daleč ugotovil, da nam ne bo treba pregledovat osebnih izkaznic. Zelo kul! In najbrž si je točno to tudi Tomaž mrmral v brk.
Zvečer bomo torej doma.
In vem, da je razočaran, saj je že parkrat omenil, da je res hecno, kako mu ravno letos ne grozi služba ob tem dnevu. In ob tem si ni prav nič mrmral v brk. Lahko bi trdila, da se je celo malce nasmihal.
A brez skrbi! Komaj čakam, da ga presenetim in pokažem kostume družine čarovnikov, v katere se bomo Jelenčki našemili. Stavim, da bo skakal do stropa od navdušenja.
Zvečer pa si bova vseeno vzela čas zase. In za tiste starše, ki vas čaka podobna usoda (ubogi, ubogi mi!), sem pripravila kratek seznam najbolj strašnih filmov, ki si jih lahko ogledate v čarovniški noči.
TOP NAJSTRAŠNEJŠIH, NAJGROZLIVEJŠIH IN SRHLJIVIH GROZLJIVK ZA STARŠE
- Krik v trgovini.
- Krik v knjižnici.
(Obstaja še več delov Krikov – najpogosteje na javnih krajih)
- Srhljiva noč pleničke, ki je prepustila
- Groza ob izginuli dudi
- Nema tišina (podnaslov: Ne vem, kaj se ta trenutek dogaja v otroški sobi)
- Skrivnost potrganih rož ali pobesneli sosed
- Zelena pošast na beli majici
- Kamikaza na poganjalčku
- Pozabljena previjalna torba
- Demonski smrad v šolski torbi
- Mrtev pralni stroj
- Plenice izginile iz prodaje
Dragi starši … pomirite se! Saj veste, da se le hecam.
Omenjeni filmi v resnici ne obstajajo. Ker so:
- Preveč resnični.
- Ker ste starši in nimate časa gledati grozljivk … ali kakršnihkoli drugih filmov.
- Tudi, če bi dejansko imeli večer zase, bi zaspali pri uvodni špici.
Lahko pa se danes vseeno malo pohecate in si na obraz narišete vsaj mičkenega pajka! Pa z mulcem preberite kakšno strašno čarovniško knjigo (govori čarovniška tršica). Priporočam Donaldsonovo: Bi se gnetli na tej metli? Ali Roald Dahlovo: Čarovnice. Ali zmešajte kak strašen čarovniški urok. Recimo … začarajte atkote v žabe. Prepričana sem, da bodo svojim ljubim otročkom želeli pričarati skrivnosten večer, zato se bodo z veseljem potrudili in skakali po sobi.
Tudi mi bomo čarali in čarali. In vsi člani družine se tega neznansko veselimo. Prav vsi!
Škoda le, da tastaredva ne moreva zvečer u lajf! Tomaž bo razočaran!
Še dobro, da bodo kmalu maškare!
