-- OGLAŠEVANJE --

Po 50 letih spet odpirajo vrata v podzemlje

-- OGLAŠEVANJE --

Rudnik Sitarjevec, eden najstarejših rudnikov na Slovenskem, se v turistične namene slavnostno odpira v nedeljo, 3. decembra, ob 15. uri.

Izvozni rov na ogled

Slovesnost se bo odvijala na platoju pred rudnikom, na Sitarjevški cesti v Litiji. Ob odprtju občina Litija pripravlja nepozabno doživetje rudnika v srcu Slovenije.

V uradnem prireditvenem delu bosta navzoče pozdravila župan občine Litija Franci Rokavec in zadnji direktor rudnika Sitarjevec Ivan Kramžar. Osrednja govornica bo znanstvena svetnica Geološkega zavoda Slovenije dr. Tea Kolar-Jurkovšek.

Kratkemu kulturnemu programu bo sledil organiziran ogled izvoznega rova ter zaključek z druženjem ob stojnicah z lokalno ponudbo in toplih ognjiščih.

Sitarjevec med najbogatejšimi opuščenimi rudniki v Evropi

Litijski rudnik Sitarjevec sodi med večja rudna nahajališča v Sloveniji, Litija pa je najverjetneje najstarejše slovensko rudarsko mesto. Rudnik skriva edinstvene limonitne kapniške strukture, kot so stalaktiti, stalagmiti, kapniške zavese in cevkasti stalaktiti. Strokovnjaki priznavajo, da sodi med najbogatejše opuščene rudnike v Evropi. Kapniki so med najhitreje rastočimi tudi v svetovnem merilu. V rudniku najdemo več kot 60 vrst različnih mineralov. Najbolj sloveči so kristali cinabarita in cerusita, ki potrjujejo naravno dediščino Sitarjevca državnega pomena.

V litijskem rudniku Sitarjevec so kopali predvsem svinčevo, cinkovo, bakrovo, živosrebrno, baritno in železovo rudo. Leta 1886 so v litijski talilnici iz sitarjevške rude prvič pridobili tudi srebro. V državni kovnici na Dunaju so to leto v ta namen izdelali znamenite spominske srebrnike, »litijske tolarje«. Zaradi skromnih rudnih zalog, zastarele tehnologije in silikoznih obolenj rudarjev je rudnik v letu 1965 prenehal obratovati.

SORODNI ČLANKI:

Prvih 100 metrov odprejo že čez tri tedne

Deli s prijatelji

-- OGLAŠEVANJE --

Najbolj brano

-- OGLAŠEVANJE --

-- OGLAŠEVANJE --
-- OGLAŠEVANJE --
-- OGLAŠEVANJE --

Preberite tudi

Prostovoljka Karmen: 4 leta dela, lani vloženih 680 prostovoljnih ur, osebnostna rast – neprecenljivo!

Karmen se je v Društvo prijateljev mladine (DPM) Trbovlje vključila na pobudo znanke, ki je tudi prostovoljka in takoj so se ujeli. "Potegnilo me...
-- OGLAŠEVANJE --