Doma Aktualno V smetnjakih največkrat konča kruh

V smetnjakih največkrat konča kruh

Kar 49 kilogramov hrane zavrže povprečen Zasavec v enem letu, ocenjujejo na Statističnem uradu Slovenije. Kar je sicer manj od slovenskega povprečja, ki znaša 73 kilogramov, a še vedno veliko.

Velik delež zavržene hrane nastane tudi v šolah, vrtcih, bolnišnicah in domovih za ostarele, a se s to problematiko v javnem sektorju ne ukvarja nihče, ugotavljajo Ekologi brez meja v okviru projekta Ne meč’mo hrane stran!.

In kako je v Zasavju?

Nakup hrane načrtujejo, živila večinoma porabijo sproti, zato ostankov hrane ni veliko, so nam zatrdili v zasavskih javnih ustanovah.

Največkrat jim ostaja kruh

Nataša Grošelj

Po besedah ravnateljice OŠ Toneta Okrogarja Nataše Grošelj nakup prehrambenih izdelkov naročajo sproti in upoštevajo odjavljene, manjkajoče učence. Živila porabijo sproti, kosila pa naročajo iz centralne kuhinje.

“Zavržene hrane je različno, odvisno od tega, kaj je na jedilniku. Največ, okoli 3 do 4 kilograme, ostaja kruha (ovsenega, pisanega, rženega …), učenci tudi manj posegajo po navadnem jogurtu,” razloži Grošljeva: “Nedotaknjena hrana je na voljo ostalim učencem, nekateri pa imajo s seboj tudi posodico, v katero shranijo ostanek malice in ga pojejo kasneje ali odnesejo domov.”

Foto: OŠ Trbovlje

Na šoli imajo sadni kotiček

Nakup živil načrtujejo tudi na OŠ Trbovlje, kjer dnevno pripravljajo 640 kosil in 1100 malic. “Zelenjavo in sadje, ki ostaneta, ponudimo učencem, ki ostanejo v podaljšanem bivanju. Prav tako imamo na šoli sadni kotiček, kamor damo sadje, ki ostane,” pravi organizatorka šolske prehrane na OŠ Trbovlje Rosana Vozel.

Na šoli zavržejo okvirno 180 kilogramov organskih odpadkov na teden, večinoma gre za odpadke od kosila; v to številko pa sodijo tudi odpadki, ki nastanejo pri pripravi hrane. “Količino zavržene hrane poskušamo zmanjševati z motivacijo učencev pri kosilu, z razgovori pri razrednih in učnih urah ter z upoštevanjem želja učencev pri sestavi jedilnikov,” pojasni Vozlova.

Ostankov živil praktično ni

Foto: arhiv Dom starejših Hrastnik

Tudi v Splošni bolnišnici Trbovlje nakup hrane in porabo načrtujejo. “Dostava svežih artiklov je praviloma dnevna, tako da ostankov živil praktično ni, če pa so, se porabijo pri pripravi jedilnikov v naslednjih dneh. Pri dobavi in porabi živil se ravnamo po sistemu HACCP. S pravilnim načrtovanjem jedilnikov preprečujemo, da bi prišli v situacijo, da bi morali zavreči živila ali že pripravljeno hrano,” nam je povedala v. d. direktorice Marina Barovič.

70 kilogramov organskih odpadkov na dan

Foto: arhiv Dom starejših Hrastnik

Podobno prakso imajo tudi v Domu starejših Hrastnik, kjer količino porabljenih živil spremljajo na mesečni ravni. “Hrane ne zavržemo, ampak oddamo organske odpadke, ki nastanejo v procesu predpriprave jedi, kot so olupki sadja in zelenjave, neužitni deli živil, jajčne lupine, ter odpadke, ki nastanejo v procesu termične obdelave in razdeljevanja gotovih jedi,” poudari direktor Drago Kopušar.

Ocenjuje, da ostanek pripravljenih gotovih jedi znaša do največ 5 porcij posameznega obroka, ki nastane denimo zaradi nenapovedanega odhoda stanovalcev v bolnišnico: “Skupno količino organskih odpadkov redno spremljamo in je lani znašala v povprečju 70 kg na dan – največji delež so predstavljali organski odpadki, ki nastajajo v postopkih predpriprave.” 

SORODNI ČLANKI:

Ste se kdaj vprašali: Kam gre neprodana hrana iz trgovin?