Vam služba pomeni izziv ali se na delo odpravljate z odporom in strahom?
Naporen urnik, slabi odnosi, mobing, strah pred izgubo službe
“Plačano delo pomeni eksistencialno varnost, zagotavlja socialno mrežo in prinaša samospoštovanje. Po drugi strani lahko prevelike delovne zahteve, naporen urnik, monotono delo, slabi odnosi med zaposlenimi, strah pred izgubo službe, mobing na delovnem mestu … vodijo v duševne težave,” pravi vodja dnevnega centra Šent Trbovlje Rebeka Novak.
Zato je letošnji 10. oktober – svetovni dan duševnega zdravja posvečen duševnemu zdravju na delovnem mestu.
10 korakov do boljšega duševnega zdravja
Na Šentu bodo tudi letos obeležili svetovni dan duševnega zdravja s posebno akcijo, ki so jo poimenovali ’10 korakov do boljšega duševnega zdravja’. V okviru akcije bodo povabili delodajalce k podpisu simbolične zaveze, da posvetijo posebno pozornost skrbi za duševno zdravje svojih zaposlenih. Ob podpisu jim bodo predali kratke napotke, kako ohranjati duševno zdravje zaposlenih oziroma kako ukrepati ob morebitnem pojavu duševne motnje.
V prostorih dnevnega centra Šent na Šuštarjevi 42 a v Trbovljah, bo v torek, 10. oktobra, ob 10. uri, v sodelovanju z Ozara Slovenija, enota Zasavje, potekalo predavanje Andreja Pešca ‘Duševno zdravje na delovnem mestu. Po predavanju bo sledilo podpisovanje simbolične zaveze delodajalcev.
Depresija najpogostejši razlog za bolniško
V Sloveniji so po odstotku izgubljenih koledarskih dni duševne in vedenjske motnje na četrtem mestu, med vzroki za skrajšan delovnik pa na drugem. Raziskave kažejo, da naj bi depresija postala najpogostejši razlog za odsotnost z delovnega mesta v Evropi. Duševno zdravje zaposlenih je torej vedno večji izziv za delodajalce, nenazadnje tudi zato, ker predstavljajo duševne motnje veliko finančno breme. Ključnega pomena za preprečevanje tovrstnih težav je osveščanje ter pravočasno in učinkovito ukrepanje.
