32 letni Trboveljčan premika meje v letalstvu. Sašo Knez je učitelj letenja in po srcu pilot. Na vprašanje, kako se je vse skupaj začelo, Sašo odgovarja, da z veliko vere in da je ‘poanta v veri, ker obupati zna vsak’.
Leta 2008 sta se našla z mizarjem Janezom Cestnikom in začela obnavljati lesena letala v novoustanovljenem podjetju Aereforma, vse skupaj pa nadgradila z izdelovanjem komponent za vgradnja v letala in inovativnim šolanjem za pilote.
Njuno delovno okolje je več kot 110 let stara delavnica ‘tišlarija’, sodelujejo s slovensko letalsko industrijo in tudi z najbolj znanim Pipistrelom, nekaj odjemalcev pa je zavitih v skrivnost. To je dober znak, pojasni Sašo z nasmehom na obrazu.
Trboveljski podžupan Tadej Špitalar in Sašo Knez med poletom. Njuna letalska pot se vseskozi prepleta, saj je ravno Tadej leta 2007 Saša uvedel v letenje ultralahkih letal in je do začetka opravljanja profesionalne podžupanske funkcije letel v okviru Pipistrelove Akademije kot učitelj letenja.
Kako se začne zgodba Aereforma?
Kupili smo en star avion in na podlagi tega projekta sem postal izmed treh novih učiteljev, ki so jih povabili, ko so prenavljali adrijsko šolo. Vzeli so me v službo. Okrog tega starega letala sem spoznal ljudi, ki so mi dali veliko znanja in sem tako hitro napredoval. Z Adrijsko šolo smo v kadrovski menjavi nekateri učitelji postali odveč in po odhodu me je Ivo Boscarol povabil k sodelovanju.
Držimo se posla, v katerem smo dobri. Držimo se posla, v katerem imamo srce, v katerega smo zaljubljeni in to je letalstvo. Naše znanje, spretnosti in odnos iz letalstva pa prenašamo tudi na druge sektorje industrije in obrtništva.
Če pogledamo vašo delavnico, ne bi rekli, da se tu odvija kakšna visoka tehnologija. V okolju, kjer sta v ospredju premogovništvo in energetika, je bilo verjetno težko potegniti neko znanje iz ljudi.
Janez Cestnik: Izhajam iz družine, kjer se nenehno nekaj učimo in sva se s Sašo nekako našla. Takrat sva našla skupne interese in v določenih stvareh videla možnosti. Že od nekdaj pa so ljudje v teh dolinah marsikaj znali in zaradi narave, dela in mentalitete. Izmislila sva si nekaj in nisva vedela, kaj bo iz tega nastalo.
Janeza Cestnika v delavnici obkrožajo letala (ali vsaj deli letal).
Sašo Knez: Ravno nasprotno! V Zasavju imamo odlične predispozicije, ker imamo močan letalski kader. V akademiji za letalstvo jugoslovanskega vojnega letalstva v Zadru so po statistikah ugotovili, da je v celi Jugoslaviji največ pilotov prišlo prav iz Zasavja. Za Pipistrel letiva dva preizkusna pilota z vsemi kvalifikacijami in oba sva Trboveljčana. Najmlajši kapetan v Adriji je bil Trboveljčan Erik Bočko. Peter Podlunšek, vrhunski akrobatski pilot izvira iz Hrastnika. Bivši vodja Letečih zvezd, poveljnik v šolske eskadrilje Akademije v Zadru, Borivoj Bivic je Trboveljčan, Igor Lanišnik je poveljnik helikopterske eskadrilje v Slovenskih vojski in še in še bi lahko naštevali. Vse do Karla Štrbenka, Zagorjana, pilota lovca, ki je padel, ko je branil Beograd leta 1941, 6. aprila na prvi dan vojne.
Če sem prav razumela, je vaš program takšen, da bi lahko ravno v regijah, kot je Zasavje, deloval na dolgi rok. Češ, vzamemo ročno delo, ki ga znajo izvajati obstoječi delavci in ga prenesemo na sodobno tehnologijo.
Da, če govorimo o proizvodnji in o kompozitih, definitivno. V bistvu je ta tehnologija popularna, moderna, najboljša, ki si jo lahko zamisliš na področju izdelovanja izdelkov kot so letalstvo in še milijon drugih stvari. To so kompoziti in materije prihodnosti. Način izdelave teh kompozitov pa je še vedno ročen. Tukaj ni Kitajcev. Oziroma so, ampak na drugem področju. To zahteva človeka, ki je dovolj pameten in tudi zelo spreten. Ker to ni zadeva, ki bi pomenila samo košček plastike, ampak to pomeni nekaj ur dela za vsak kos. Tak izdelek je vrhunski, najmočnejši, najboljši, ampak zahteva ljudi, ki to znajo.
O Pantheri in Sašu v francoski letalski reviji.
Vaše šolanje temelji na preprostosti. Namesto zahtevnih priročnikovste se stvari lotili malo drugače. Za učenje uporabljate stripe, video posnetke in seveda simulator.
Slovenija ima 100 letno letalsko tradicijo. In Slovensko letalstvo je dobro. V zgodovini slovenskega oziroma jugoslovanskega letalstva na tem geografskem območju se je zmešal nabor evropskih in svetovnih letalskih znanj. V zadnjih 25 letih gradimo naša, domača letala. Prej smo uporabljali Sovjetska, Ameriška, Nemška, Francoska in Britanska. In zaradi tega je naša šola in tradicija pilotiranja in letalstva nasploh skupek vseh najboljših elementov iz te bogate zgodovine. Zdaj uporabljamo vse, kar je dobro in, ker so se na našem območju vplivi mešali, imamo širok izbor različnih idej.
Naše šolanje temelji predvsem na tem, da je preprosto da ni to le en tehnični priročnik, ampak ga lahko prebereš v nekaj urah, je slikoven in uporabniku prijazen.
Popularizacija letalstva oz. smer popularizacije letalstva zahteva, da se le to širi na raznovrstne ljudi. Tudi porast potniškega letalstva pomeni, da se pilotov, tehnikov, kontrolorjev rabi bistveno več, kar pomeni, da se selekcijski kriteriji morajo spuščati in zato se mora boljšati šolski sistem.
(intervju je bil opravljen pred dogodkom Germanwing, ki je na najbolj tragičen možen način potrdil zgornjo oceno.)
Sašo verjame v sistem trikotnika oz. piramide, kjer v vrh pride le peščica.
Človek ne bi rekel, da je to odločitev, ampak da smo vsi štirje danes v tej sobi, je serija majhnih odločitev, ki povzročijo situacijo, kakršna je danes. Poanta pa je v tem, da ker je to serija majhnih odločitev, se človek ne ustavi in se ne zaveda kaj počne in ne prevzema odgovornosti. Nam je uspelo zaradi majhnih odločitev, ki smo jih sprejemali vsak dan.
Menda se učenje začne kar preko interneta, res?
Da. To lahko preizkusi vsak. Poišče stran www.pipistrel-online.com, se brezplačno registrira in pregleda demo lekcije. S tem najbolje razložimo naš pristop.
Kaj pa simulator?
Razvoj simulatorja je naslednji element v naši vizijo razvoja šolanja. Pri nas smo zaenkrat sposobni, kar se simulatorja tiče, tri stvari. Prva je razvoj fizikalnega modela, kar pomeni, da zadeva leti, kot leti v realnosti. Naslednja stvar, da simulator izgleda tako kot je treba. In to, da imamo razvito povezavo med pilotom, ki operira z virtualnimi očali in s kabino letala.
V potniškem letalstvu je vsaj zadnjih 5-7 nesreč posledica pomanjkanja v veščini, osnovni tehniki pilotiranja.
Veliko sodelujete tudi s slovenskim Pipistrelom?
Veliko in intenzivno, vendar samo na dveh področjih. Naše sodelovanje temelji na preizkušanju letal. To delava dva, večinoma jaz, nekatera zahtevna dela tudi Trboveljčan Mirko Anžel. Jaz jih imam 32 on 72 (op.a. let). Po drugi strani pa razvijamo šolski sistem – Pipistrelovo Akademijo, za katerega želimo, da preraste v centralno letalsko akademijo, ki bo podpirala celotno slovensko letalsko industrijo.
Sašo Knez in Mirko Anžel po testnem poletu s Pipistrelovo Panthero.
Foto: ZON.si, arhiv Saša Kneza
Video: Sašo Knez
