Kaj bo z rudniškimi površinami v Trbovljah in Hrastniku po letu 2018, ko bo RTH zaprt? Kdo bo skrbel za redne monitoringe in morebitne posledice, ki jih je 200 let rudarjenja pustilo na okolju?
Deset let po zaprtju RTH nujni redni monitoringi
Na jutrišnjem sestanku z vlado, ki bo potekal v Brežicah, bodo ‘na tapeti’ tudi te teme.
“Ena izmed naših točk bo ta, da je potrebno zaključiti vsa dela iz srednjeročnega načrta. Vsaj še pet do deset let po zaprtju RTH pa bo potrebno tudi zagotavljati redne monitoringe. Na tem že delamo, a ni še znano, v kakšni obliki bo to potekalo, bo za to skrbel javni zavod, država … Potreben kader imamo tukaj, v Zasavju, zato bi bilo najbolje, da bi ta dela opravljala hčerinska družba, na primer GRO inženiring,” je prepričan direktor RTH Janez Žlak.
Druga točka jutrišnjega sestanka, ki je prav tako v interesu hrastniške in trboveljske občine, pravi Žlak, bo, da odvzete površine ostanejo za industrijsko obrtne cone. O tem, ali bi lahko šlo za brezplačen prenos zemljišč občinam, pa RTH sam ne more odločati.
