Doma Aktualno Bil sem vse tisto, kar sem v zrelih letih tudi postal 

Bil sem vse tisto, kar sem v zrelih letih tudi postal 

Bogdan Barovič

 »Sem govorec, novinar, recitator, scenarist, realizator, napovedovalec, povezovalec …vse to sem počel v svojem življenju in marsikaj od tega še vedno počnem.«

Bogdan Barovič je vsem poznan kot politik, novinar in seveda nekdanji župan Trbovelj. Brez dlake na jeziku, karizmatičen »knapusk« otrok. Tokrat nas je zanimala tudi njegova druga plat, kdo je Bogdan kot oseba, otrok, študent in umetnik.

Že kot otrok je bil zelo zaželen v kulturnih ustanovah za vloge v kratkih igrah, recitale in nagrajen na področju likovne dejavnosti. Močno navezan je bil na stare starše, na »knapovsko« dediščino. Prvi resni igralski nastopi so bili z gledališčniki Svoboda center:  kot zdravnik v Cankarjevih Hlapcih, talec v istoimenski drami pa še kakšna manjša vloga.

Odraščal je v duhu »knapovščine« na »Tereziji« pri starih starših, bil je rokometaš, košarkar, plavalec, atlet …V teh letih sem je, kot sam pravi, naučil spoštovanja do trdega dela, iskrenosti, vztrajnosti in trme – le to pa poskusi uporabit pozitivno. »Verjamem, da sem takšen še danes.«

In kako vidi Trbovlje danes?

»Vidim jih kot človeka, postaralo se je. Spremenilo, izgubilo veliko zgodovinsko lepega. Spremenilo se je iz pisanja na papir v »škrabanje« po računalniku; in kdor računalnikom ne zaupa veliko, ne zaupa tudi krajem, ki so poračunaljnjeni. Takšen sem tudi sam, zato s strahom gledam na obstoj in razvoj mojih Trbovelj; mojega rodnega mesta. Zakaj, se vprašate? Zato, ker sem za Trbovlje dal veliko več kot drugi. Kot slikar, pisatelj, igralec, športnik, župan, politik, medijska oseba …in vse kar sem dal, je počasi »resetirano«: zavrženo, pozabljeno, nespoštovano, izgubljeno. Če izgubimo vrednote, izgubimo lasten obstoj: izgubimo naše Trbovlje.«

»Pošten, trmast, odkrit (včasih preveč), a tudi preveč popustljiv naiven in (že spet) prevelik idealist. Danes, pri 60 in nekaj letih, sem še vedno tak. Samo malo modrejši – kar ni vedno enako izrazu pametnejši« se na hitro opiše nekdanji prvi mož Trbovelj.

Družina Barovič

Skozi kariero medijske osebnosti, novinarja, politika, župana, je ostal enak kot pri štirinajstih, pravi. Nadgrajevanje, spametovanje so bili stalnica v tem obdobju. V življenju je bil velikokrat razočaran, zato je postajal vse bolj pesimističen. »A spreminjati ničesar nisem hotel, znal, zmogel…«

Še najbolj od vsega so bili njegovo vodilo – sinova, žena, družina in pošteno življenje, kar si šteje kot svoj največji dosežek.

Umetnost, stalnica v njegovem življenju

»Umetnost je moja prva in edina spremljevalka realnosti. Dana mi je bila v zibelko, gene, vodila me je vse moje življenje.«

Da je njegova ljubezen do slikanja močna, nam pove podatek, da je za njim že več kot 100 razstav.

Pred kratkim je svoja dela razstavil v galeriji Delavskega doma Trbovlje, trenutno pa je na ogled njegova razstava v KC Delavski dom Zagorje.

Ideje za ustvarjanje Bogdan črpa iz življenja, odraščanja, iz potovanj, knjig najljubših pisateljev in pesnikov (Cankar, Finžgar, Prešeren ) in dveh mest, ki jih preprosto ljubi; Trbovlje in Strunjan.

In kaj počne Bogdan sedaj, poleg slikanja seveda?

»Danes se sprehajam. Z ženo. Veselim se srečanj s sinovoma. Ostali so mi tisti zvesti prijatelji, na prste ene roke jih preštejte, rad sem z njimi. Njim, vsem naštetim edino zaupam. V ostalo verjamem, a z veliko mero skepse in brezkončnim upanjem v dobro.«

 

Print Friendly, PDF & Email