Najvišja stopnja primerov novega raka je v zasavski regiji, so mediji povzemali poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje. A zadeva ni tako preprosta, niti tako črna za Zasavje, nam pojasni izr. prof. dr. Vesno Zadnik iz Onkološkega inštituta.
Lani 83 Zasavcev in 81 Zasavk na zdravljenju v Onkološkem inštitutu.
Po pogovoru z Zadnikovo, ki vodi registra raka Republike Slovenije smo izvedeli, da so iskalne maske za pripravo lastnih podatkov dostopne vsem, vendar je potrebno opozorilo, da je interpretacija geografsko specifičnih podatkov zahtevna in da primerjave številk iz tabel večkrat niso smiselne. Primerjava grobih pojavnostnih stopenj ni najbolj posrečena – bolje bi bilo primerjati starostno standardizirane stopnje. Sicer pa ne glede na to, katere mere vzamete, pravi, naprimer za leto 2015 Zasavje prav nič ne izstopa iz slovenskega povprečja.
V poročilu za leto 2017, kjer so obravnavani vsi primeri rakavih bolnikov, ki se zdravijo na Onkološkem inštitutu je v Zasavju 83 moških in 81 žensk. V Sloveniji pa vseh skupaj kar 6286. Podatki so zbrani po nominalnih številkah za regije, ki pa so zelo različne po številu prebivalcev, tudi po starosti, ki precej vpliva na pojavnost raka.
Sapnica in pljuča pri moških, rak dojke pri ženskah
V Zasavju izstopa pri moških rak sapnice in pljuč, lani se je zdravilo 18 Zasavcev. Najpogostejši rak pri ženskah je rak na dojki. 37 Zasavk je lani obiskovalo Onkološki inštitut.
Natančni podatki o bremenu raka v Sloveniji po regijah in upravnih enotah so prosto dostopni na spletnem portalu SLORA.
Zbiranje podatkov o bolnikih z rakom ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo, saj imajo na Onkološkem inštitutu Ljubljana enega najstarejših populacijskih registrov raka v Evropi, Register raka Republike Slovenije.
Sodobna diagnostika omogoča odkrivanje v zgodnji fazi in intenziven razvoj metod zdravljenja prispeva k temu, da je rak vse bolj ozdravljiva bolezen, preživetje bolnikov z rakom pa vse daljše.
Preventiva na področju obolevnost z rakom je zdrava prehrana, telesna aktivnost, odrekanje kajenju in pitju alkohola ter izboljšanje socialno ekonomskega položaja in zmanjšanje stresa.Prav tako lahko prispeva k zmanjšanju izpostavljenosti dejavnikom zunanjega okolja, kot so onesnaženost zraka, zemlje in vode z različnimi rakotvornimi snovmi, so opozorili na NIJZ.
