S projektom Posavska potujoča knjižnica se je Valvasorjeva knjižnica Krško skupaj s Knjižnico Brežice, Knjižnico Laško in Knjižnico Sevnica prijavila na razpis za najboljši projekt v splošnih knjižnicah, ki so ga v Združenju splošnih knjižnic (ZSK) v letu 2020 izvedli osmič. Z razpisom in podelitvijo nagrad ima ZSK namen spodbuditi razvoj in kakovostno delo splošnih knjižnic na področjih storitev za uporabnike, strokovnega dela in vodenja knjižnic.
»Danes je dan, ko pride Bralko!«
Vzpostavitev Posavske potujoče knjižnice je projekt, ki je sedaj zaključen. Oktobra so pričeli dejavnost Posavske potujoče knjižnice približevati ljudem. Želijo si, kot so zapisali, da jo bodo uporabljali in da bodo z veseljem rekli: »Danes je dan, ko pride Bralko!« Prvi odzivi so odlični, saj po dobrem mesecu delovanja, kljub dvotedenski nedostopnosti zaradi epidemije, Posavska potujoča knjižica šteje 400 članov, beležijo preko 700 izposoj knjižničnega gradiva, Bralka pa je zaradi izposoje obiskalo že preko 500 uporabnikov ter 52 skupin iz vrtcev in šol.
V letu 2020 sta bili razpisani dve nagradi: ena za najboljši projekt na področju storitev za uporabnike, druga pa za nov pristop k strokovnemu delu knjižnice.
Med prijavitelji je bila tudi Valvasorjeva knjižnica Krško kot nosilka in partnerice Knjižnica Brežice, Knjižnica Laško in Knjižnica Sevnica s projektom Posavska potujoča knjižnica, ki je tudi nagrajeni projekt. Glavna odlika ni storitev sama, ampak je inovativnost izražena v pristopu k vzpostavitvi te storitve, ki je povezal deset različnih institucij med seboj (poleg knjižnic še občine Krško, Brežice, Kostanjevica na Krki, Radeče in Sevnica ter Ministrstvo za kulturo) ter v celostnem pristopu k promociji in zunanji podobi storitve.
Komisija je v svoji oceni zapisala: “Projekt Posavska potujoča knjižnica svojo odličnost izkazuje s stališča povezovanja knjižnic in ustvarjanja novih partnerstev. Namen sodelovanja je bil zagotoviti enake možnosti za dostop do knjižničnega gradiva, informacij in storitev vsem prebivalcem območja. Projekt odgovarja na potrebe uporabnikov, saj gradi mrežo knjižnične dejavnosti v krajih, kjer je ta doslej ni bila dostopna, in nadomešča nekatere premične zbirke s strokovno ustreznejšo dejavnostjo.
Model sodelovanja bi lahko kot primer dobre prakse posnemale tudi druge knjižnice pri vzpostavitvi različnih vrst storitev, predvsem pa tistih, ki zahtevajo večja finančna sredstva in zahtevnejše aktivnosti pri izvedbi.”
