Doma Aktualno Brez načrtov, izzive sprejema sproti

Brez načrtov, izzive sprejema sproti

Timotej Funkel – oče treh sinov, mož, gasilec, policist, letos pa tudi dobitnik srebrnega občinskega priznanja. “Vsako priznanje je odraz hvaležnosti nekoga do tvojega dela,” pravi. 
Timotej je, poleg gasilstva, aktiven tudi v svetu krajevne skupnosti Dol pri Hrastniku, je član Lovske družine Dol pri Hrastniku ter član sekcije Copatarjev in pa tudi združenja Sever Zasavje.

“S priznanjem vidim, da tudi lokalna skupnost opazi moje udejstvovanje na različnih področjih, kjer se trudim in dajem svoj maksimum za doseganje rezultatov.”

Policist ali gasilec – za kaj bi se odločil, če bi bil primoran izbrati?

Že rana mladost me je v osnovni šoli zanesla na dve področji, kjer še vedno delujem. Po prostovoljni strani je to gasilstvo, po službeni pa delo policista.
V osnovni šoli sem bil vključen v prometni krožek, kjer smo se izobraževali o prometnih pravili, prav tako pa smo tudi tekmovali v spretnostni vožnji s kolesi in pa tudi z mopedi. Kot največji uspeh je ekipna zmaga na regijskem tekmovanju v spretnostni vožnji leta 1989, ko smo šoli priborili moped Tomos avtomatic. 

Kot mož in oče treh sinov prenašam prostovoljstvo tudi na družino, saj smo vsi vključeni v gasilske vrste, poklicno pot pa si bodo otroci izbirali vsak po svoje. Zaradi predanosti k našem poslanstvu nismo ravno družina, ki bi popotovala, si pa tu in tam privoščimo kakšen kratek izlet, radi skočimo v bazen in podobno. Velikokrat se tudi z otroki podam v naše prelepe gozdove, kjer pride do izraza moja lovska plat. Želim si, da bi bili otroci, poleg zdravja seveda, pošteni in razumljivi do sočloveka, uspešni v šoli in v svojem življenju nasploh, če me bodo pa nasledili pri kateri izmed mojih dejavnosti pa bom vsekakor vesel.

Opredeljevati se kaj bi raje bil – gasilec ali policist, je težko reči. Rad opravljam obe poslanstvi in glede na bližino službe ju lahko tudi uspešno združujem. Najlažje rečem, da naj kar tako ostane in bo dobro. 

Ne le aktiven gasilec, od leta 2013 si tudi Predsednik gasilske zveze Hrastnik.  

Na Gasilski zvezi Hrastnik delujem v organizacijski funkciji, kar pomeni, da vodim in odgovarjam za celotno delovanje GZ Hrastnik. Ta dela so predvsem koordinacija med društvi, povezovanje društev, sodelovanje in reševanje morebitnih težav na nivoju občine, razdeljevanje finančnih sredstev med gasilsko zvezo in komisijami in podobno.

Gasilstvo s sabo prinese tudi številne intervencije v nevarnih situacijah. Kdaj te je bilo najbolj strah?

Intervencije so vsaka zase polne nevarnosti in določenih izzivov. Do sedaj še nisem sodeloval v intervenciji, kjer bi me bilo res strah, čeprav strah mora biti v manjšem delu vedno prisoten – to te naredi previdnega. Posredoval sem na požarih, poplavah, reševanje v prometnih nesrečah, podrta drevesa,… 

“Osebno si načrtov za naprej ne postavljam, ampak izzive sprejemam sproti.”

Kako pa vidiš življenje v Hrastniku?

Hrastnik ima zelo razvejano družbeno področje in si tako lahko vsakdo najde nekaj kar bi ga veselilo. Res je, da imajo večja mesta več možnosti, ampak po mojem videnju je v naši občini veliko društev z zelo različnimi delovanji. Vprašanje je interes ljudi. Tudi sam sem včasih mislil, da smo zaspana občina, ko pa pogledaš malo okoli sebe pa vidiš, da se skoraj dnevno nekje nekaj dogaja. Le izza zidov je treba in že se kaj najde. Najlažje je jamrati in čakati, da pride kdo k tebi domov in te odpelje nekam.

“Ljudje od drugod mi vedno govorijo, da če se mi – Zasavci nekaj odločimo, potem bo zadeva sigurno uspela.”

SORODNI ČLANKI:

Ko si enkrat noter, ne greš več ven