Borisa Španca smo pred kratkim že predstavili na našem portalu kot smučarja, učitelja smučarja in kot gonilno silo zasavske smučarije. Seveda ne gre niti pozabiti na njegovo neprecenljivo zbirko smuči. Pa se v njegovi delavnici skriva še kup zgodovinskih biserov, zato objavljamo nadaljevanje pogovora s strastnim zasavskim zbirateljem.
Vedno je v pogonu, v njegovi glavi pa iskrijo nove ideje in načrti. Mu bo uspelo vse realizirati? To ga ne skrbi preveč, vedno je dobre volje in pogovor z njim je zanimiv, poučen in večkrat hudomušen.
Če boste obiskali njegov muzej z redkimi in starimi smučmi, potem ne hitite stran. Še veliko zanimivega vam bo Boris pokazal in povedal. Tudi svoje vtise o Francu Gučku, prvem trboveljskem mojstru za centralno kurjavo, vodovodnem inštalaterju in ključavničarju (zgodba v nadaljevanju).
Na domačem vrtu 137 let star toplar
Na Špančevem ovinku se namreč za vrtom skriva mogočni toplar, zgrajen leta 1883. S ceste se težko vidi, je malce stisnjen v kot. Tudi fotografirati ga v celoti je misija nemogoče. Najbolje si je vzeti čas in si ga del po del počasi in pozorno ogledati. Izkoriščen je namreč kot razstavni prostor starih predmetov in orodja. Staro kmečko orodje, predmeti za gospodinjstvo, pohištvo, slike, stare fotografije … O razstavljenih predmetih Boris veliko ve – o uporabnosti in njihovih originalnih trboveljskih imenih: hlapec, cajk, fajrcajg, foh, burkle, kuplunga …
Zgodba o vsestranskem Francu Gučku.
»Franc se je s Kozjanskega priženil v Trbovlje. Bil je kovač in ključavničar. Znal je skovati zelo lepe predmete. Prodajal je kolesa, montiral centralno ogrevanje in vodovod. Za tiste čase je bil vsestranski, napreden in prestižen človek.«
Po Borisovih besedah je imel Franc prvi v Trbovljah avto in prvi vozniški izpit. Povrh vsega pa je bil tudi strasten gasilec.
Borisa so starine vedno zanimale. Francovo orodje in različne predmete, ki so nastali izpod njegovih rok je začel zbirati po njegovi smrti. In tako je velik del Borisove zbirke nekoč pripadalo Francu Gučku. »Njegova hčerka, mi je marsikaj podarila. Nekaj zanimivih reči pa sem rešil kar iz kontejnerja,« pove.
Kar nekaj Francovega obrtniškega orodja je razstavljenega v Trbovljah, zelo zanimiva so dobro ohranjena vrata, njegovo kovaško ključavničarsko delo. Sicer pa je v Trbovljah slišati, da je skoval tudi ograjo okrog starega pokopališča za cerkvijo sv. Martina.
»Še vedno mi ljudje prinesejo kaj starega za zbirko. Veliko se je že nabralo in zbirka ves čas raste,« zaključuje Boris in pogleduje nekam na drugo stran. Tam pa – Jaguar Panther letnik 1974. Vozen, urejen in sveti se kot nov.
Želel si je enega, zdaj ima kar dva
Tudi notranjost je brezhibna. Je pa treba priznati, da je bolj primeren za tiste bolj vitke. To pa Boris zagotovo je. Rad se z njim zapelje, pa vnuku ga z veseljem posodi ob posebnih priložnostih.
»Kupil sem ga pred leti. Ni bil tak kot danes, kar precej zapuščen je bil. Pa sem ga šraufal in obnavljal, dokler ni postal takšen, kot ga vidite. Že pet let je v voznem stanju,« se upravičeno pohvali.
Prvi starodobnik, ki ga je kupil je rdeči MG letnik 1969, z volanom na desni, kot se za Angleža spodobi. Tudi njega je že uredil in te dni ga bo registriral.
»Vedno sem si želel imeti kakšnega starodobnika. Zdaj imam pa kar dva,« ponosno pove Boris. In, če kje v Trbovljah ali okolici srečate črnega jaguarja ali rdečega MG-ja le pomahajte. Boris Zupan ali po domače Španc vam bo zagotovo potrobil.
FOTOGALERIJA:
