Če je denar za 2. tir, bi moral biti tudi za tunel Prebold

Suzana Lara Krause prihaja iz Ptuja in je diplomirana profesorica slovenščine in ruščine. Je samozaposlena, ukvarja se s prevajanjem, lektoriranjem in oblikami drugega učenja. Odločen korak v politiko je naredila leta 2010, ko se je priključila Slovenski ljudski stranki.

Kandidiram, ker verjamem, da moramo Slovenijo vrniti ljudem.

Zakaj kandidatura?

Za predsednico države kandidiram, ker mi ni vseeno. Želim biti predsednica, ki stoji za ljudmi in misli vnaprej. Kot vedno v življenju, če želiš, da se kaj premakne, in meniš, da bi k temu lahko prispeval, se pač moraš izpostaviti. Verjamem, da je čas, da priložnost v Sloveniji dobijo tudi mladi in z mano jo bodo dobili, saj se bo slišal tudi njihov glas. Verjamem, da si Slovenija to zasluži in to tudi potrebuje. Ljudje potrebujejo predsednico, ki sliši njihov glas in poskrbi, da so slišani tam, kjer se sprejemajo odločitve. Kandidiram, ker verjamem, da moramo Slovenijo vrniti ljudem.

Kaj lahko kot predsednica spremenite?

Predvsem lahko pomagam spremeniti odnos države do ljudi. In nato, upam, lahko pomagam vrniti tudi zaupanje ljudi v državo. Sloveniji in predsedniški funkciji moramo vrniti dostojanstvo. Sloveniji moramo vrniti pogum, da se lotimo novih podvigov, vrniti ji moramo ponos na ljudi in dosežke, ki jih ni malo! Predvsem moramo ljudem na obraz vrniti nasmeh, da se z energijo lotimo stvari in jih izpeljemo pošteno in pravično. Sloveniji moramo vrniti prihodnost!

Če boste izvoljeni, bo vaša prva stvar …

Želim si, da bi se končno uredil status prostovoljnega gasilca in da bi bilo pri nas delo spet cenjeno in pošteno plačano. Predsednik seveda tega ne more urediti sam, vendar lahko, če ima strategijo in jasen cilj, s proaktivno vlogo in spodbujanjem dialoga med akterji pomaga priti do ustreznih rešitev. Vedno se bom trudila opozarjati na vse primere, kjer so kršene temeljne človekove pravice. Močno želim, da bi se Sloveniji povečala rodnost, saj bomo tudi mladi enkrat šli v pokoj in takrat bo nekdo moral delati. Veliko pri tem bi lahko naredila država, če bi se odločila, da bo finančno spodbudo za vsakega rojenega otroka namenila direktno iz državnega proračuna. Sedaj je to prepuščeno občinam, ki pa imajo okleščene in s predpisanimi socialnimi transferji obremenjene proračune.

Je to, da ste se “iznenada” znašli na političnem parketu, prednost ali ovira?

Prepričana sem, da je to moja prednost. Ker sem mlajša in tudi nova v politiki, sem neobremenjena s preteklostjo. Dejstvo je, kar govorim že odkar sem vložila uradno kandidaturo: čas je, da priložnost dobi druga, neobremenjena generacija. In za mano bodo prišli še mlajši. Preteklost nas ne bremeni.

Če bodo ljudje po petih letih zadovoljni s stanjem v državi, bom še enkrat kandidirala, če pa ne, se bom umaknila in dala priložnost tudi drugim. To bi moralo biti vodilo vsakega politika. In na tak način bi morali po mojem mnenju politiki prevzeti odgovornost za svoje delo. Danes vidimo premalo tega.

Kaj je največja težava Slovencev, kaj med svojo politično kampanjo največkrat slišite “potarnati” državljane?

Slovenci si želijo, da tudi mlajša generacija prevzame odgovorne položaje v državi. Želijo si, da bi bile stvari dosežene, da bi dogovori veljali. Danes tega občutka ni, zato je potreben nov pristop, ki ni obremenjen s preteklostjo. Zlasti mladi ne želijo več, da je država v rokah elit, medijev, kapitala in »starih obrazov«, ki že 20 let obljubljajo spremembe, po volitvah pa pozabijo na vse. To je bistvo mojega programa  – Slovenijo želim vrniti ljudem.

Kako vidite Zasavje?

Zasavje je bila vedno regija presežkov, dom vrhunskih športnikov, glasbenikov, kulturnikov in podjetnikov. V preteklosti je bila regija ena najbolj gospodarsko razvitih v Sloveniji, vendar je divja privatizacija uničila mnoga podjetja, zaradi napačne politike Zasavje ni več tako zanimivo za gospodarstvo, niti za tisti zeleni del gospodarstva. Zasavski rudniki, Strojna tovarna, Peko in termoelektrarna so le najbolj poznane žalostne zgodbe, zaradi propada katerih je več tisoč Zasavcev izgubilo delovna mesta. Pa tega ne bi bilo treba, če bi država vsaj malo pogledala na Zasavje, kot je pogledala na druge regije.

Veseli pa me, da je Zasavje po zaslugi lokalnih skupnosti in mnogih okoljskih organizacij danes bistveno bolj zdravo in lepo kot je bilo pred leti. Kdo bi si pred dvajsetimi leti mislil, da bo Zagorje iz umazanega rudarskega mesta postala ena najlepših občin v Sloveniji.

Trbovlje in Hrastnik potrebujeta sodobno prometno povezavo na avtocesto, da bo gospodarstvo v teh občinah lahko konkurenčno in bo ustvarjalo nova in kakovostna delovna mesta. Tu bi država morala priskočiti na pomoč. Če smo našli denar za drugi tir, bi ga morali tudi za tunel do Prebolda in obnovo mnogih državnih cest, ki v Zasavju propadajo.

Prispevek je oglasno sporočilo. Naročnik oglasa je SLS.