Skupina 25 navdušenih klekljaric je leta 2015 ustanovila Društvo zasavskih klekljaric in ga poimenovale Srčevke. Predsednica društva Jana Klinc Češnovar je za naš portal povedala, da so se klekljanja naučile od žensk, ki so prišle iz “klekljarskih” krajev, kasneje pa so se učile veščine tudi v Idriji in na Velikem Dolu na Krasu, celo v tujino so se opravile po nova znanja. Danes je v društvu 47 odraslih članic in 10 otrok.
Tradicijo nadomestile z inovativnostjo
Klekljanje v Zasavju nima tradicije, zato so se Srčevke odločile, da bodo to nadomestile z inovativnostjo pri izvedbi. In njihov trud se je obrestoval.
Septembra 2019 so na Ministrstvu za kulturo tudi zasavske mojstrice prejele faksimile listine, ki “Klekljanje čipk v Sloveniji” vpisuje na reprezentativni seznam nesnovne dediščine človeštva pri UNESCO.
Listina o vpisu na reprezentativni seznam je za njihovo društvo velika čast in tudi obveznost za naprej, še navdušeno pove Klinarjeva. Nadaljevale bodo s projektom »Klekljanje in klekljarske tehnike«, ki ga bodo v mesecu novembru predstavile tudi v Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah. Ob tej priložnosti bodo predstavile tudi zgodovino klekljanja v Sloveniji. Z Društvom za zdravilne rastline Zasavje so že pripravile koledar za leto 2020, čipke s tega koledarja bodo predstavile 14. novembra v Knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku, ko bodo zeliščarke pripravile tudi predavanje. Medtem pa nadaljujejo s pridobivanjem novih klekljarskih znanj v italijanskem združenju Fuselliamo ter s pripravo novega projekta za prihodnje leto, v katerem se bodo Srčevke povezale z Društvom za zdravilne rastline Zasavje.