Doma Aktualno “Da se zdravniki nočejo voziti v Trbovlje, je izgovor.”

“Da se zdravniki nočejo voziti v Trbovlje, je izgovor.”

Alenka Forte, specialistka interne medicine, direktorica zasebnega Medicinskega centra Heliks v Trbovljah je zdravnica, ki jasno in glasno pove, kaj vse je narobe z zasavskim zdravstvom. Z namenom, da bi kaj spremenila, se je pred leti podala v politiko.

Kakšno je ‘zdravje’ zasavskega zdravstva?

Alenka Forte

Glede na dostopnost zdravnikov je stanje alarmantno. Na eni strani imamo visoko obolevnost s srčno-žilnimi in rakavimi boleznimi, na drugi strani nam na primarnem nivoju primanjkuje zdravnikov. Tako je že vrsto let. Da se zdravniki nočejo voziti v Trbovlje, je izgovor. V vsaki generaciji trboveljskih gimnazijcev jih gre nekaj študirati medicino. Kje so? Ostajajo v Mariboru ali v Ljubljani. Zakaj se jih ne pokliče, jih navduši z dobrimi mentorji, dobrimi delovnimi pogoji, dobro klimo? To je naloga vodstva!

Potrebni so dobri mentorji, ki jih v Trbovljah ni. V Zdravstvenem domu v Zagorju jih imajo, vsi so koncesionarji, in pri njih je vrsta. Imajo srečo, da je direktorica, ki je tudi zdravnica, angažirana. Tudi tam so zdravniki želeli oditi, pa jim je ponudila koncesijo in so ostali.

“Zasavske občine so med bolj ogroženimi. Imamo eno najslabših izkaznic na področju obolevnosti, bolniških odsotnosti, možganskih kapi, rakavih boleznih.”

Čakalnice so polne, ambulante pogosto zaprte.

Pri splošnem zdravniku bi za pregled morali čakati največ 20 minut, pri specialistu pa eno uro. A eni se znajdejo, večina ljudi pa je nezadovoljna, ko po cel teden hodijo k zdravniku zgolj zato, da dobijo napotnico. Kje so potem pacientove pravice?! Čudim se, da so ljudje tako potrpežljivi. Po pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja ambulanta ne sme biti zaprta, izpad ambulante se mora nadomestiti v polnem obsegu. Polni obseg ordinacije mora biti 6 ur in pol. A nadzora ni, zavarovalnica ne ukrepa. Če si koncesionar, si česa takega ne moreš privoščiti. Sama sem komaj še hodila, zato sem si plačala operacijo kolena; šesti dan pa sem že delala, čeprav so po takšni operaciji ljudje v bolniški pol leta in več. Ko si odgovoren, imaš drug pristop, ne ostaneš doma cel teden zaradi prehlada.

Foto: arhiv MC Heliks

Predlagali ste podelitev koncesij za Zdravstveni dom Trbovlje?

Pa se še vedno nič ne dogaja na tem področju. V Zagorju in Hrastniku je to dobro urejeno. Tam, kjer so razpisali koncesije, še ohranjajo zdravstveni dom in to mnogo bolje, koncesionarji se vključujejo v dežurno službo, v nadomeščanje. A mnogo enostavneje je ob dveh zapreti vrata, iti domov in se ne sekirati, če te jutri ne bo v službo. Bo že kdo drug poskrbel za tvoje delo. Za to je objektivno odgovorno vodstvo.

“Zdravstveni dom Trbovlje rešuje dejstvo, da so pacienti nezahtevni, da tolerirajo takšno delo. To je nemaren odnos do občanov in ne pozitivno poslovanje.”

Svarili ste, da se lahko Zdravstveni dom Trbovlje znajde v rdečih številkah?

V trboveljskem zdravstvenem domu so strašno zadovoljni, ker pozitivno poslujejo. A na račun česa jim ostaja denar? Če leta in leta nimaš toliko zdravnikov, kot ti jih plačajo, in jih ne nadomeščaš, ta denar ostaja. Zdravstveni dom Trbovlje rešuje dejstvo, da so pacienti nezahtevni, da tolerirajo takšno delo. To je nemaren odnos do občanov in ne pozitivno poslovanje. Zdravstveni dom ima ves čas višek plačila za urgentnega zdravnika; zdaj bo šel ta denar v urgentni center in kmalu se jim bo to poznalo. Problem je tudi v racionalnosti dela. Pri nas sta na nekaj metrih razdalje kar dva laboratorija, medtem ko celotno Bavarsko pokriva en, centralni laboratorij.

In če bi stopili v čevlje direktorice Zdravstvenega doma?

To zame ni izziv. Sicer pa bi najprej razpisala koncesije. Sledila bi racionalizacija stroškov – ali Zdravstveni dom res potrebuje lasten laboratorij za 8 ambulant?! Vzpostaviti bi bilo potrebno dobro klimo, se pogovarjati in mladim zdravnikom zagotoviti mentorje in dobre pogoje dela, pa bodo radi prihajali. Vse drugo so že malenkosti. Zdravstveno inštitucijo mora voditi zdravnik, ki ima vizijo razvoja, kako pridobiti in obdržati mlade kadre. Pravzaprav sploh ne bi potrebovali direktorjev, če bi imeli dobro zdravstveno mrežo, primerno za demografske podatke na našem območju. Če bi določili, koliki zdravnikov potrebujemo na primarnem in koliko na sekundarnem nivoju, bi se stvari začele hitro urejati, a tega država ne naredi.

Ukvarjali ste se z reformo zdravstva, se politično angažirali.

Alenka Forte je tudi svetnica trboveljskega občinskega sveta.

Zdajšnja reforma zdravstva gre nazaj, v državno reguliran sistem in to ni dobro. Konkurenca mora biti. Kot koncesionarka se zavedam, da bo šel pacient drugam, če ne bo zadovoljen z mano. V našem zdravstvu pa ni nadzora nad kakovostjo storitve. Ni nadzora nad tem, kaj se dela z denarjem. V politiko sem šla z namenom, da bi kaj spremenila. Z zdravstvom upravljajo tisti, ki terena niso videli od blizu. Več kot desetletje sem bila splošna zdravnica v bolnišnici, 18 let imam koncesijo, vem, kako težko se je postaviti na noge. Zdravstvo ni profitna dejavnost, težko je pozitivno poslovati, sama sem kot zdravnica koncesionarka na pozitivni ničli. Javnim zavodom denar ‘servira’ država. Vsi zdravstveni ministri so krivi, ker se ukvarjajo s papirji in številkami, namesto z ljudmi. Ne more se celoten sistem postavljati na novo vsake 4 leta, ko se zamenja minister. Vsi vedo, kolikšno je povprečno število zdravnikov v Evropi, v Sloveniji smo totalno podhranjeni. Potrebovali bi tudi več sester in bolničarjev.