Davor Podbregar je arhitekt, ki svoje znanje in kariero razvija na Dunaju. 34-letni Trboveljčan, ki je študiral na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, študij pa nato nadaljeval na Tehnični univerzi na Dunaju, je lani v Avstriji uspešno opravil izpit za samostojnega projektanta in letos odprl lastni arhitekturni biro.
»Dunaj je bil za Slovence že od nekdaj okno v svet, tako z vidika literature, humanistike, umetnosti in, nenazadnje, arhitekture. Tu so se kalili in delali Jože Plečnik, Maks Fabiani in drugi arhitekti. Želel sem dobiti drugačno perspektivo in stopiti iz cone udobja. Med študijem na Tehnični univerzi sem spoznal, da sem v Sloveniji na fakulteti pridobil povsem konkurenčno znanje, kar mi je dalo dodatno samozavest,« pojasnjuje svojo odločitev za delo v nekdanji prestolnici Avstro-Ogrske monarhije Podbregar.
Neprecenljiva praksa pri Podrecci
Že v času študija je nabiral izkušnje v ateljeju Borisa Podrecce. »Podrecca dela na celotnem območju Srednje Evrope. Zame je bila to dobra priprava na dokončno selitev na Dunaj,« pojasnjuje mladi ambiciozni arhitekt, ki ima arhitekturo dobesedno v genih, saj sta arhitekta tudi njegov dedek in mama, ki sicer dela kot urbanistka. »Izogibam se klišejskim odgovorom, da je arhitektura način življenja. Mislim, da je, ne glede na poklic, edina prava pot, da delo opravljaš srčno in z veseljem. Če je služba samo nujno zlo, se to vedno odraža tudi na opravljenem delu.«
V osmih letih je v različnih dunajskih birojih delal na projektih v Avstriji in tujini, zadnja tri leta v biroju PLOV Architekten. Potem, ko je lani spomladi kot vodja projekta uspešno zaključil realizacijo stanovanjskega bloka v Mödlingu, je prevzel mesto vodje projekta soseske neprofitnih stanovanj na Dunaju. V njej je 110 stanovanj z mestnim vrtcem in podzemno garažo, gradnja bo predvidoma stekla jeseni letos, vrednost investicije je 20 milijonov evrov. Na omenjenem projektu Podbregar, na obojestransko zadovoljstvo, nadaljuje sodelovanje z birojem PLOV Architekten.
Izkušnje želi dokazati tudi v Sloveniji
Svet je danes bolj povezan kot kadarkoli, razdalje se manjšajo, zaradi česar se pri izbiri projektov geografsko ne omejuje in tako pod okriljem njegovega biroja trenutno nastajajo projekti tako v Avstriji kot v Sloveniji. »Odpirajo se nam tudi že možnosti za projekte v drugih državah. Z delom v različnih birojih sem si nabral izkušnje, ki jih prenašam na lastne projekte. Veliko izkušenj imam na področju projektiranja stanovanjskih stavb in sosesk in verjamem, da bom lahko svoje izkušnje v čim večji meri prenesel tudi na projekte v Sloveniji.«
Karantena sedaj mlado družino Podbregar zadržuje na Dunaju, nazadnje so v revirje prišli med božičnimi prazniki, v času začasne omilitve ukrepov. Delo v arhitekturnem biroju poteka prilagojeno: »Večina sodelavcev dela od doma, kadar zaradi narave dela to občasno ni mogoče, pazimo na distanco in nosimo maske. Fizične stike smo zmanjšali, kolikor je mogoče, sestanki potekajo zgolj preko videokonferenc.«
Izzivi so priložnost za rast
Izzivov, ki jih je prinesla selitev v tujino, Davor ni jemal kot ovire. »V vsakem novem okolju je nujno čimprej razumeti specifike, v tujini je prva izmed njih zagotovo jezik. Avstrijci zelo cenijo trud, saj se zavedajo, da je nemščina težek jezik. Birokratski postopki so v začetku še nekoliko bolj zapleteni, ker jih nisi vajen, prav tako imaš omejen krog ljudi, na katere se lahko zaneseš. Tudi pri iskanju prve službe sem se lahko zanesel zgolj nase. Vendar z vsakim premaganim izzivom rasteš,« razmišlja Davor.
Tudi pri iskanju prve službe sem se lahko zanesel zgolj nase. Vendar z vsakim premaganim izzivom rasteš.
Dunaj si prizadeva biti čim bolj zeleno in energetsko samozadostno mesto. »Mesto ima zaradi gostote naseljenosti zelo dober javni promet. Politika se je začela korenito spreminjati pred desetimi leti, ko so Zeleni prvič postali del koalicije v mestnem svetu. Letna karta za javni prevoz, ki zajema tako tramvaj in avtobuse kot podzemno železnico in del primestne železnice, znaša 365 evrov na leto. Torej se lahko voziš z vsemi javnimi prevoznimi sredstvi za en sam evro dnevno. Zadnjih šest let tako na Dunaju prodajo več letnih kart za javni promet, kot je v mestu registriranih avtomobilov, medtem, ko je bilo še leta 2005 na Dunaju registriranih dvakrat toliko avtomobilov, kot je bilo prodanih letnih kart.«
Prednost življenja na Dunaju za mlade ljudi vidi v bogatem fondu neprofitnih stanovanj, kar vpliva tudi na počasnejšo in bolj kontrolirano rast cen nepremičnin na prostem trgu. Tudi za varstvo otrok je dobro poskrbljeno, Dunaj ima, za razliko od ostale Avstrije, mestne vrtce. »Dosegljivi so samo družinam, kjer oba starša delata. Varstvo je brezplačno, plačaš samo hrano.”
“Po drugi strani je kvaliteta življenja v Sloveniji zelo visoka, kar vedno znova poudarjam, tako na področju varstva in vzgoje otrok, kot javnega šolstva in javnega zdravstva. Razmerje med vložkom in storitvijo je v Sloveniji zelo dobro. Slovenski kolegi, ki živijo v tujini, se s tem vsi po vrsti strinjajo, prijatelji iz Slovenije pa mi po navadi ne verjamejo. Dokler nimaš pogleda od zunaj, se določene stvari zdijo samoumevne.”
Trbovlje pesti izseljevanje mladih
Davor predvsem pogreša zasavske hribe in naravo, četudi je Dunaj zelo zeleno mesto. Zaradi prometa in gostote naseljenosti tudi nikoli ni povsem mirno, pripoveduje arhitekt, ki je v mladosti deset let treniral plavanje. »Na drugi strani ima Dunaj vse, kar mora imeti sodobna evropska prestolnica – bogato ponudbo kulturnih dogodkov in kulinarike, urejeno stanovanjsko politiko in javni prevoz. Vse to lahko Dunaj črpa iz svoje bogate zgodovine. Mesto je multikulturno in je zelo tolerantno in odprto do različnosti, dodatno dimenzijo mu daje tudi dejstvo, da je največje nemško govoreče univerzitetno mesto.«
Na Trbovlje gleda kot na mesto z veliko potenciala, raje namesto težav prepoznava izzive. »Regija se spopada z izzivom izseljevanja, mladi odhajajo na delo drugam. Kljub temu, da si marsikdo izmed njih ne more zagotoviti eksistence v Ljubljani, se, namesto da bi ostal v Zasavju, preseli na periferijo drugam, ker doma ne najde primernih stanovanj. Novogradenj je zgolj za vzorec, temu primerno se proda vse, kar se zgradi. Kadar se zaradi tega pozablja na kvaliteto – tako z vidika arhitekturne zasnove kot kvalitete izvedbe – se s tem znižuje kvaliteta stanovanjskega fonda v mestu. Zgrajena stavba je nekaj, kar v prostoru ostane in ga oblikuje, pri tem nam včasih primanjkuje kritičnega premisleka.«
“Osebno mi je blizu način dela, kjer za dosego skupnega cilja sodeluje, vsak z doprinosom s področja, na katerem je kompetenten.”
Takšen način sodelovanja seveda zahteva določeno mero skromnosti – rezultat je vedno posledica sodelovanja, pripisovanje zaslug posameznika pa temu primerno težje.
V zadnjih letih na globalni ravni opaža premalo strokovnih in kontekstualnih razprav, kar se prenaša tudi na nivo države in lokalnega okolja. »Primanjkuje premisleka in dolgoročnih strategij, vse bolj stremimo k instant rešitvam, ki pa imajo praviloma tudi omejen rok trajanja.« Pogreša več vključevanja.
Davor spodbuja ohranjanje rudarske tradicije Trbovelj. “Prav je, da identiteta rudarskega mesta ostane, to je del nas, ampak treba je gledati predvsem v prihodnost. Dobro je, da bo Zasavje imelo na voljo denar za preobrazbo, a treba je imeti tudi strategije in projekte, ki bodo ustrezali pogojem za črpanje sredstev. Občina ne more ustvarjati delovnih mest, mora pa se truditi ustvarjati ugodne pogoje, da lahko delovna mesta ustvarjajo drugi. Časi težke industrije so mimo, treba je gledati izven okvirjev, pomoliti glavo iz doline, da se obzorje razširi.”
Časi težke industrije so mimo,
treba je gledati izven okvirjev, pomoliti glavo iz doline, da se obzorje razširi.
In kako Davor skrbi, da je obveščen o dogajanju v Sloveniji? Spremlja novice na portalu MMC RTV Slovenija, bere digitalno edicijo Sobotne priloge Dela, Zasavje pa »ima pod nadzorom« s prebiranjem portala ZON. »Slednji zagotavlja res dober vpogled v lokalno dogajanje,« nas pohvali Podbregar.
