Doma Aktualno Divjih živali je vse več, prihajajo v mesto

Divjih živali je vse več, prihajajo v mesto

"Srne nam vsak dan delajo škodo na vrtu, sploh se ne bojijo človeka. Divji prašiči rijejo pod našo češnjo. Medved se sprehaja okoli Mrzlice, Čemšeniške planine ... Kaj nas še čaka?" se sprašujejo Zasavci.

Se srne sploh še bojijo človeka?
V zadnjem času je v zasavskih gozdovih res opaziti porast nekaterih vrst divjadi, kot so srne in divji prašiči, pravijo v Lovski družini Trbovlje. Zato bodo letos po načrtu Zavoda za gozdove, sezona skupnega lova se začenja 1. oktobra, organizirali odvzem 56 kosov srnjadi, 19 divjih prašičev, 12 muflonov, minimalno 14 lisic in nekaj ostale male divjadi.

Divjad iz gozda v mesto

Foto: Lovska družina Trbovlje

“Divjad ima v sebi še vedno strah pred človekom. So se pa nekatere vrste prilagodile bivanju v bližini človeka, saj imajo običajno od tega več koristi kot škode,” razlaga starešina Lovske družine Trbovlje Urban Berger:“Porast in upad števila živali je nekaj običajnega. Trenutno so v porastu vrste, ki nimajo veliko naravnih sovražnikov, kot so zveri, divji prašiči, jelenjad, ujede, vrane …, medtem ko je mala divjad, recimo divji petelin, gozdni jereb, poljska jerebica … na robu biološkega minimuma.”

V jesenskem in zimskem času bodo organizirani skupni lovi ob nedeljah zjutraj oziroma dopoldne, vsakokrat v drugem revirju lovišča. Po potrebi tudi druge dni, vendar v manjšem obsegu. Na dostopnih poteh do revirjev, kjer se bo izvajal lov, bodo nameščeni opozorilni znaki.

Po zasavskih gozdovih se sprehaja medved, k nam se širijo šakali

Na področju Lovske družine Trbovlje trenutno opažamo enega medveda, pravi Berger, lahko pa gre tudi za več osebkov iste starosti, to je 2 leti. “V tej starosti morajo namreč zapustiti mamo in si najti svoj življenjski prostor. V zasavskih gozdovih pa so prisotne tudi medvedke z mladiči, ki so očitno tu tudi kotile, vendar predvsem na desnem bregu Save. Volkov zaenkrat v naših krajih ni, se pa k nam iz jugovzhodnih držav širi šakal.”

Nevarni, če so se prisiljeni braniti

Foto: Lovska družina Trbovlje, julij 2017

Divjad človeku praviloma ni nevarna, razen v situacijah, ko se je prisiljena braniti, ali ko smatra da je ogrožen njen zarod, ali če jih človek preseneti. Enaka nevarnost velja tudi za pse, s tem da imajo večje vrste do psov bistveno manj strahu, kot do človeka. “Poznani so tudi primeri, ko so divji prašiči psa pokončali … Bolj rizično je sprehajanje po brezpotju in gostem rastju, ali ponoči ter v jutranjem in večernem mraku. Podnevi, pri sprehajanju po poteh, pa je skoraj nemogoče, da bi prišli v konfliktno situacijo,” zatrjuje Berger.

Kaj pa škoda, ki jo povzroča divjad?

Lovske organizacije so kmetom oziroma lastnikom kmetijskih zemljišč in gozdov dolžne povrniti škodo, ki jo povzroči divjad, ti pa so dolžni ravnati kot dober gospodar, torej izvajati ukrepe za preprečevanje škode po divjadi. Škodo, ki jo povzroči zaščitena ali nelovna divjad mora poravnati država. “Oškodovanci morajo v 3 dneh škodo prijaviti lovski družini, škodo oceni komisija. Intenzivni nasadi in vrtički niso lovne površine, zato so iz teh postopkov izvzeti. Lastniki morajo zavarovati nasade tako, da divjad ne more povzročati škode …” pravi Berger.

SORODNI ČLANKI:

Denarja za en obisk divjih prašičev na koruzni njivi