'V zelo lepem spominu pa mi je ostalo predavanje v zaprtem kazensko popravnem zavodu za mladoletne prestopnike v Radečah. Tja sem odšel z mešanimi občutki, saj fantje veljajo za najtežje obvladljive mladoletnike v Sloveniji. Vedel sem, da bodo trd oreh, hkrati pa sem imel močno samozavest. Nenazadnje sem leta preživljal v najstrožjem zaporu in sem bil vajen soočanja z najhujšimi primerki. Na začetku predavanja so fantje seveda kazali rahel odpor in posmeh. Nisem se veliko obotavljal in jih postavil pred kruto dejstvo njihovega mišljenja in delovanja. Iskreno in brez zadržkov sem jim opisal svoja doživetja na tistem groznem kraju, ki mu pravijo Dolina solz, in iz katerega se vsepreveč duš ne vrne več v življenje. Fantje so prepoznali mojo odkritost, dobronamernost in skrb zanje in takoj se je videla njihova pozornost do bridkih besed, ki sem jim jih namenjal. Tudi tisti najupornejši so se ukrotili pod navidezno avtoriteto, ki je stala pred njimi.Vedno bolj so začenjali požirati besede, na kar sem skrivaj upal. Ob pripovedi v sebi niso več videli prestopnike in fante, ki se jih morajo drugi bati, ampak človeška bitja, ki poznajo ljubezen. Pogled nanje mi je paral srce. V očeh jim je bilo videti neizmerno žalost, razočaranje in nemoč. Srce mi je preplavila grozna bolečina. Vzpodbudil in govoril sem nato raje lepše stvari. O tem, kako so vredni ljubezni, kako naj se imajo radi in kako naj namesto smrti raje izberejo življenje. Neverjetno, kakšna energija se je čutila po končanem predavanju. Ob slovesu smo se zares prijateljsko rokovali in se objemali kot stari prijatelji. V njih sem prepoznal sebe in deljenje moje zgodbe z njimi jim je zagotovo povrnilo toplino, ki so jo tako dolgo zatajevali. Resnično si želim, da bi jim uspelo na njihovi poti. V tistem groznem kraju, kjer ne bi smel bivati nihče, sploh pa ne takšni mladi fantje, sem pustil del svojega srca.'
Mitja Duh: 'Pisanje mi je bilo precej naporno, predvsem v delu knjige, kjer se dotaknem svojih šibkejših časov (vseh ponižanj, razčlovečenj …). Skratka TEK ZA ŽIVLJENJEM bo kmalu tudi predstavljena v živo in na voljo za nakup.'
Po nekajtedenskem premoru je za naš portal zopet nekaj napisal Mitja Duh. Tokrat je bralcem postregel z odlomkom iz svoje knjige, ki mu jo je po več mesečnem pisanju uspelo dokončati pred kratkim. Tisti, ki so jo že prebrali, pravijo, da gre v 'enem šusu' in, da stvar res obeta. 300 strani dogodivščin – žalostnih in težkih, zanimivih in razburljivih, srečnih in veselih – vsebuje tudi slike, da je branje še bolj zanimivo. Mitja pa sam pravi, da je na svoj dosežek neverjetno ponosen. Le kdo ne bi bil.
