Doma Aktualno FOTO: Pod cerkvijo v Čemšeniku našli prazgodovinsko naselbino in več grobnic

FOTO: Pod cerkvijo v Čemšeniku našli prazgodovinsko naselbino in več grobnic

Arheološka izkopavanja v Čemšeniku so prinesla presenetljiva odkritja. Medtem, ko so najstarejši domačini vedeli za obstoj grobnice v osrednjem delu cerkvene ladje in kostnice v zvoniku, je bilo odkritje še ene grobnice v prezbiteriju zanje pravo presenečenje. Arheologe, kor pravi dr. Vesna Merc, so najbolj presenetili slovanski grobovi in ostanki prazgodovinske naselbine, ki predstavljajo pomembno odkritje v širšem slovenskem prostoru.

Od vaške legende do dragocenih odkritij

Do arheoloških raziskav v cerkvi Marijinega vnebovzetja, vpisani v register kulturne dediščine, je prišlo ob saniranju cerkve zaradi posledic plazu na pobudo čemšeniškega župnika Janeza Mihelčiča in projektanta Jožeta Šafnerja iz Projektivnega biroja Šafner, ki sta prisluhnila najstarejši domačinki, ki je kot otrok videla grobnico v sredini cerkve. Radovednost jima ni dala miru, zato sta preverila, ali je res kaj na tem.

Arheološke raziskave so razkrile obstoj prazgodovinske naselbine, večfazno srednjeveško in novoveško grobišče, kamniti zidani grob in dve kamniti obokani novoveški grobnici ter več gradbenih faz cerkve.

Izjemne najdbe ohranjene zaradi posebno ugodnega najdišča

Pod vodstvom arheologinje dr. Vesne Merc so odkrili kar 150 grobov. Presenetljiva je ugotovitev o starosti pokopavanja na tem mestu, saj so najstarejši grobovi nastali še pred izgradnjo cerkve, z začetkom pokopavanja v zgodnjem srednjem veku, verjetno že v 10. stoletju. Na to nakazujejo lega in usmeritev najstarejših grobov ter pripadajoč nakit.

Večina grobov je bila izkopana v zahodnem delu stare cerkve, v južni in severni stranski kapeli, od preostalih pa izstopajo zidan grob v osrednjem delu, 4 pokopi v kamniti obokani grobnici v osrednjem delu cerkvene ladje in 4 pokopi v kamniti obokani grobnici v prezbiteriju. Najdenih je bilo veliko otroških grobov, na podlagi katerih lahko sklepamo o visoki smrtnosti v času srednjega in novega veka.

Zaradi ugodne mikroklime so se ohranili tudi številni organski ostanki, kot so duhovniške štole, čipke, usnje, ostanki krst, lesenih rožnih vencev in podobno. Kot posebej imenitne najdbe v mlajših grobovih izstopajo ohranjena dragocena in redka naglavna okrasja iz zlatih in bronastih žičk, ki so tvorila venčke ali verjetno pokrivala, morda avbe, ki so bila del plemiške ženske noše v 16. stoletju. Odkrita so bila večinoma v otroških, verjetno dekliških, grobovih in so ponekod imela še celo ohranjeno blago, na katerega je bila kovina prišita.

Prazgodovinska naselbina in ostanki iz časa širitve krščanstva na Slovenskem

Najstarejša faza je predvidoma prazgodovinska naselbinska poselitev, ki smo jo dokumentirali v jugovzhodnem delu cerkvene ladje. Ta kaže na to, da je bila v prazgodovini, verjetno pred okoli 3000 leti, tu prazgodovinska naselbina.

Prihodnost cerkve in najdb

Arheološka izkopavanja so potekala od maja in se zaključila v septembru, sledile bodo arheološke raziskave ob gradnji in intenzivna poizkopavalna obdelava ter konserviranje odkritega gradiva.

Investitor in domačini so izrazili željo, da se grobnici in zidani grob ohranijo in morebiti prezentirajo. Prav tako so izrazili željo, da se pokojnike po končani antropološki analizi pietetno pokoplje nazaj v cerkev, v grobnici v prezbiteriju in cerkveni ladji.

Print Friendly, PDF & Email