Če je nekoč veljalo, da gasilci pridrvijo na pomoč najpogosteje kadar zagori, požari že dolgo niso več na najvišjem mestu seznama vrst posredovanj. Zagorski gasilci so denimo v lanskem letu kar 25-krat intervenirali ob prometnih nesrečah, daleč največ, 45-krat pa so nudili tehnično in drugo pomoč. Medtem, ko so v letu 2019 zabeležili skupno 14 različnih požarov, so povsem enakovredno delali tudi ob naravnih nesrečah, kot so poplave in vetrolomi.
Gasilska zveza Zagorje ob Savi, ki pokriva območje celotne istoimenske občine v skupni izmeri 147 kvadratnih kilometrov, združuje dobrih štiristo operativnih gasilcev operativnih (vseh pa jih je skupno več kot 1800) prostovoljcev, na katere lahko občani računajo vedno in povsod, ko se znajdejo v stiski.
Poplave vse bolj pereča težava
Na območju GZ Zagorje se v zadnjem času vse bolj pogosto ukvarjajo z poplavami, ker je občina specifična s tega vidika, da se voda iz skoraj celotne občine steka na koncu v sam en potok.
“Padavine so veliko bolj intenzivne kot pred leti in skoncentrirane na čedalje manjše območje. Tako da smo v lanskem letu imeli kar nekaj močnih poplav, katere so od nas zahtevale veliko dela. Seveda pa ne smemo pozabiti, da država že dolgo ni urejala v naši občini vodotokov in hudournikov, kar se pozna tudi pri posledicah močnejših padavin,” geografsko povezanost terena z vodotoki in nezadosten posluh pristojnih organov glede preventive opisuje Marko Bokal, poveljnik Gasilske zveze Zagorje ob Savi.
Ob pisku pridrvi povprečno 10 operativcev
Gasilci, ki svoj čas, srčnost in znanje namenjajo pomoči potrebnim, so v Zagorju ob Savi razporejeni v 14 prostovoljnih gasilskih društev in eno prostovoljno industrijsko gasilsko društvo. Kot je povedal dolgoletni gasilec Bokal je vseh operativnih gasilcev skupno 425, v letu 2019 pa se jih je v povprečju na intervencijo odzvalo kar deset, kar je glede na razporeditev delovnega časa današnjih služb solidno. Sicer so zagorski gasilci v preteklem letu 116-krat izvozili s svojimi gasilskimi vozili in se lotevali reševanj, ki so zahtevala različno usposobljenost oziroma specialnost znanj.
Gasilski dom v pričakovanju prenove
Njihov dom, katerega prostori se nahajajo v eni najbolj prepoznavnih stavb zagorske občine, Domu ljudske obrambe, in si jih lastniško delijo še s policijo, občino in eno fizično osebo, predvidoma v prihodnjem letu čaka prenova. (Tudi) gasilci PGD Zagorje mesto in GZ Zagorje ob Savi bodo tako svoje naloge opravljali v stavbi, ki bo kmalu imela zamenjano strešno kritino in izdelano toplotno izolacijo, kar bo pomembno prispevalo k energetski učinkovitosti. “Prepričan sem, da krovska in fasaderska dela na delo gasilcev ne bodo ovirajoče vplivala“, še pove Bokal, ki se, kot mnogi njegovi stanovski kolegi, obnove stavbe, ki že 40 let ni bila “osvežena”, veseli.
Potrebe so nikdar zaključena zgodba, a ostajajo realni
Ko sogovornika Bokala, ki sicer nosi čin višji gasilski častnik I. stopnje, pobaramo glede večno aktualne teme, kako je s potrebami – kjerkoli pač že; ali z vidika opreme, kadra, časovne razpoložljivosti ali česa četrtega, enoznačno pove, da potrebe vedno obstajajo. “Tehnologija ter oprema se razvijata, zato poskušamo temu na Gasilski zvezi Zagorje ob Savi tudi slediti. So pa na drugi strani omejitve, ki se ji rečejo proračun. Moram povedati, da odlično sodelujemo z občino Zagorje ob Savi, ker nas zna poslušati in slediti našim potrebam.” Hkrati se zagorski gasilci zavedajo, kaj je izvedljivo v določenih časovnih, finančnih in prioritetnih okvirih – in ostajajo pri željah na realnih tleh.
