Doma Aktualno Trije ambiciozni plani za ohranitev trboveljske energetike

Trije ambiciozni plani za ohranitev trboveljske energetike

Začetek leta je v nekdanji termoelektrarni, danes HSE EDT potekala manjša reogranizacija. Poleg družbe z vsemi osnovnimi sredstvi in dovoljenji na lokaciji ustanovljena tudi Poslovna enota HSE Trbovlje. Kar pomeni, da je večina zaposlenih prezaposlena direktno na Holding slovenskih elektrarn, a to za 13 zaposlenih ne pomeni nobenih bistvenih sprememb, niti za operativno delo na trboveljski lokaciji, poroča direktor Ervin Renko.

Ervin Renko

Pri največjem evropskem dimniku zaenkrat ostaja skladišče naftnih derivatov, postopoma pa prodajajo tehnološko opremo, ki je bila potrebna za obratovanje celovite termoelektrarne. V Trbovljah tudi ni več »dežurne« terciarne rezerve, kar pomeni, da niso dolžni zagotavljati 15 minutnega zagona bloka, ki bi poskrbel za morebitno pomanjkanje elektrike v sistemu, tehnično pa jo še vedno lahko, poudari Renko, in to ostaja tudi v prihodnje. Iz tega naslova so sicer izgubili precejšnji del prihodka, na drugi strani pa tako niso več dolžni zagotavljati tako hitrega zagona, kar posledično odpade določen del dežurstev.

Nad glavno železniško traso Ljubljana – Zidani most bodo razstavili transporterje

Velik zalogaj letošnjega leta bo razgradnja transporterjev, ki peljeta nad železnico. Kot pravi trboveljski energetski direktor sama izvedba ne bo tako dolgotrajna, kot je pridobitev vseh potrebnih papirjev za demontažo in skrb za varstvo pri delu, to poteka na namreč na višini več metrov nad javnimi železniškimi tiri na prometni lokaciji med Ljubljano in Hrastnikom. Sama odstranitev – ko bo urejena dokumentacija – naj bi potekala približno dva meseca.

Za trboveljsko energetiko odprte 3 poti

Vizija Holdinga je, da se lokacija ohrani, nam zaupa Renko, ki na tem območju za energetiko vidi tri različne rešitve. Ena možnost je plinska parna termoelektrarna, ki bi jo lahko realizirali v dveh letih od sprejete odločitve, saj ocenjuje, da bi takšen projekt tehtal 160 milijonov evrov, iz tega naslova pa bi pridobili 1.200 gigavatnih ur energije – torej dvakrat toliko kot s prejšnjim termoblokom. Ta projekt gre v smeri povečevanja proizvodnje električne energije v sistemu, kar gre v kontekst napovedi, da se bo poraba elektrike v prihodnje povečevala, predvsem zaradi e-mobilnosti, ogrevanja s toplotnimi črpalkami in ostala raba, ki se ne zmanjšuje.

Največja fotovoltaična elektrarna v Sloveniji

Na območju Prapretna, kjer se nahaja okoli 4 hektarje ravne osončene površine, bi lahko postavili fotovoltaiko – zanjo so prostorski načrti občine Hrastnik že pripravljeni, saj ideja izvira že iz obdobja ko se je tedanja TET ozirala tudi po zelenih projektih. V tem primeru bi šlo za manjšo investicijo, obenem tudi manjšo količino pridobljene elektrike. Trend postavitve fotovoltaike na rekultiviranih površinah prihaja iz Evrope, kjer so uspešno že zagnali tovrstne projekte. In, če bi nad Hrastnikom uresničili omenjeno možnost, bi lahko dobili največjo fotovoltaično elektrarno v Sloveniji. Med pozitivnimi vidiki, ki bi jih uresničitev prinesla, je najmanj izkoristek obstoječe površine, ki jo je treba urejati še nadaljnja tri desetletja – ne glede na to, da je bila rekultivacija že izvedena v celoti.

Črpalna elektrarna z hranilniki energije

In še tretji projekt, ki bi bil v Trbovljah po mnenju Renka izvedljiv in smiseln – je črpalna elektrarna Trbovlje. Takšna elektrarna potrebuje dva bazena – eden bi bil ob Savi, drugi na območju nad Lakonco, kjer bi kotanjo poglobili. Gre za čisto energijo, kjer se voda iz enega bazena prečrpava v drugega in se ob tem pridobiva energijo. Sistem deluje kot hranilnik energije in ob postavitvi bi lahko delno izkoristili že obstoječo infrastrukturo. Po zgledih iz tujine takšne elektrarne stanejo okoli milijonov evrov na instaliran MW moči. Proizvodnja je odvisna od režima obratovanja in takšna elektrarna je fleksibilna v elektroenergetskem sistemu. Če bi odločitev zanjo padla danes, bi jo lahko po besedah trboveljskega direktorja realizirali v dveh do treh letih.

Rušilna krogla nad objekte med dimnikom in upravno stavbo

Med Savo in železnico bodo na območju nekdanje TET porušili večino objektov med dimnikom in upravno zgradbo. Ti so namreč za druge dejavnosti neprimerni – uporabna je le nekdanja strojnica – kot skladiščna hala, ki bi ob zanimanju investitorja lahko ostala. Brez skrbi, dimnik “do nadaljnjega ostaja” obljubi direktor.

Karkoli bo na lokaciji nekdanje termoelektrarne ostalo, bo še vedno prostor odprt tudi za druge dejavnosti. V takšnih razsežnostih kot je bila TET nekoč, verjetno ne bo nikoli več. V ta namen že oddajajo v najem poslovne prostore, garaže in parkirišča. Poleg specifične »termaške« opreme, pa na različnih spletnih straneh Trboveljčani prodajajo tudi manjšo širše uporabno opremo – razne gume za transportne trakove, reduktorje, manjše elektromotorje, črpalke in podobno.

Print Friendly, PDF & Email