Sogovornik Miroslav Romih, ki je vpet v delo z dijaki največ triletnih programov na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, uvodoma omeni, da so šolski robot, trgalni stroj, naprave za rotacijsko varjenje in enota za pnevmatiko, naprave, ki tudi triletne poklicne programe povezujejo s strojno stroko. Osnovna znanja so namreč nujna in skupna pri skorajda vseh poklicih tehnične smeri.
In prav strokovnjake tehničnih smeri dandanes delodajalci iščejo z lučjo pri belem dnevu, zato toliko bolj na šoli delajo v smeri samostojnosti in strokovnosti, saj je delavec na nek način tudi ogledalo šole. Ob tem ravnateljica Marjetka Bizjak srčno pove, da pri njih “posameznik ni številka, pač pa na vsakega dijaka gledajo kot na neponovljivo osebnost, ki nosi vrline in potenciale v sebi ter je zato dragocen.”
Na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje poleg 4-letnih programov potencialni zaposlovalci izjemno potrebo po kadru izkazujejo tudi v povezavi s poklici, ki zahtevajo skoraj izključno ročne spretnosti, ob seveda teoretičnih osnovah. Takšni so denimo instalaterji strojnih instalacij, oblikovalci kovin – orodjarji in pomočniki v tehnoloških poklicih ter avtoserviserji.
Med sprehodom skozi delavnice, ki se nahajajo v ločeni enoti, nedaleč stran od matične šole, se razkrije pogled, ki spominja na del hiše v postopku finogradnje. “Dijakom je najbolj všeč, ko vidijo, da nekaj kar so spojili, ali sestavili, deluje, in da že v šoli pridobijo znanja, ki jih že kot učenci znajo samostojno uporabiti v primerih, ko je denimo potrebno doma nekaj popraviti.”
Če voda pušča v kopalnici, je instalater strojnih instalacij tisti, ki bo napako odpravil!
Kako deluje sistem ogrevanja v hiši, spoznajo dijaki znotraj programa instalater strojnih instalacij, pri čemer se učenci učijo novih znanj postopoma in po segmentih. “Ko pride zmontirat sistem ogrevanja, je za stranko izredno pomembno, da poleg tega, da mojster zna razpeljat vodovod ali ogrevalni sistem, ima znanje tudi položiti keramiko in vgraditi vtičnico,” opisuje učitelj Miroslav Romih, ki je znanje, ki ga prenaša na mladino, okušal vse od vajeništva do položaja vodje skupine. Ob tem pa razkaže številne pripomočke, material in opremo, katerega v kar 95 odstotkih (preostalih pet zagotovi šolsko ministrstvo, op.a.) prejme šola s strani sponzorjev, ki so pravzaprav dobavitelji.
Trg dijake privablja jih s kadrovskimi štipendijami
Strojni instalaterji so neverjetno iskan poklic, še doda in izjavo podkrepi s podatkom, da se na Srednjo tehniško in poklicno šolo Trbovlje vse bolj obračajo delodajalci s klasičnimi kadrovskimi štipendijami, ki so bile v preteklosti pogoste, nato je sledilo obdobje, ko se je tovrstno financiranje občutno zmanjšalo, zadnje čase pa zaznavajo velik porast – že, ko dijaki pridejo v prvi letnik, si namreč želijo delodajalci kar nekako rezervirati svojega bodočega delavca. Ta težnja po strojnih instalaterjih ne zadeva le slovenskega trga dela, pač pa so potrebe v velikem delu Evrope. “Žal pa zanimanje med mladimi ni tako veliko, kot so velike potrebe po tem poklicu,” razkorak med ponudbo in povpraševanjem oriše Romih.
Znanja se prepletajo
Pot nas vodi dalje do orodjarske delavnice, kjer se kalijo bodoči oblikovalci kovin – orodjarji in pomočniki v tehnoloških poklicih. Na začetku svoje izobraževalne poti se naučijo izdelati različne strojne dele, kakršne denimo, pri montažah uporabljajo strojni instalaterji. Pri svojem vsakodnevnem delu se srečujejo s pretežno klasično strojno obdelavo, med katero ne manjka brušenje, frezanje in struženje ter tudi merjenje in žaganje. Tu pride posebej do izraza prepletanje poklicev, materialov, veščin in znanj. “Nekaj, kar izdela orodjar, je nujen sestavni del napeljave, ki jo izvaja strojni instalater.” Učitelj trboveljske srednje šole še pove, da se šolo tudi iz Maribora obračajo s prošnjami, da bi trboveljska izobraževalna ustanova poslala na praktično uposabljanje bodoče orodjarje na štajerski konec.
Učenci, Avtoservis Špajzer in Avtohiša Malgaj – z roko v roki
Brez povezovanja v tem poklicu že v samem učnem procesu preprosto ne gre. Vsi triletni programi, med njimi tudi tisti, ki bodo na trg dela izstrelili novopečene avtoserviserje, imajo velik poudarek na praktičnem delu, kar dokazuje preko 900 opravljenih ur praktičnega usposabljanja pri delodajalcih. Tedaj so dijaki zlasti zaključnih letnikov skorajda več, konkretno ti iz smeri avtoserviser, pri stanovskih, že izkušenih in starejših kolegih denimo bližnjega Avtoservisa Špajzer in Avtohiše Malgaj.
Perspektiva v poklicih, ki zahtevajo ročne spretnosti in smisel za povezovanje v tehničnem smislu, torej vsekakor JE!
