Kateri so največji letošnji projekti v občini, ki ste jih dobili na mizo ob prevzemu županskega mesta?
Prvo leto mandata je nadaljevanje dela prejšnje občinske uprave, glede na to, da je po volitvah prva stvar, ki jo je potrebno narediti sprejetje proračuna. Glavni projekti občine Hrastnik, ki bodo tudi najbolj vidni, so obnova kulturnega doma na Dolu, gradnja gasilskega doma na Dolu skupaj s prostovoljnim gasilskim društvom, obnova druge faze tržnice in verjamem, da tudi končno ureditev podvoza Dirmajerjev hrib. V tem mesecu smo že uredili nekaj manjših stvari, na katere so opozorili občani – po mestu smo namestili koše za pasje iztrebke, uredili smo nekaj klopi, do jeseni načrtujemo še postavitev treh avtobusnih postajališč in ureditev voznih redov ter poimenovanje avtobusnih postaj. Uredili bomo tudi dve klančini za invalide. Uredili bomo en del cestnega odseka v krajevni skupnosti Podkraj, most v krajevni skupnosti Čeče in manjši infrastrukturi projekt na cesti na Marnem.
Na tržnico, v občinske prostore, kjer je bila do zdaj avtošola, se bo preselil tudi TIC (turistično informacijski center). To se mi zdi programska osvežitev tržnice. Na tržnico namreč sodi hrana in tudi v TIC bomo skušali vključiti lokalne pridelovalce in promovirati lokalno prehrano.
“Mislim, da se ne smemo postavljati v vlogo šerifa.”
Prepričan sem, da je prvo leto dela novega župana čas, ko je treba zavihati rokave, ko je treba pravilnike prilagoditi novi politiki, ko je treba smernice skupaj z zainteresiranimi skupinami tudi spremeniti. Zato smo letos imenovali štiri takšne skupine, naslednje leto bom nadaljevali še z dvema ali tremi. To so delovne skupine za turizem, kulturo in tudi dva organa – svet za invalide in svet za mlade. Mislim, da je to tudi dobra strategija za regionalno razvojno strategijo, ki se bo pripravljala za črpanje sredstev za obdobje 2021 – 2027 in mislim, da bo občina Hrastnik že 2020 imela vse smernice. Za naslednje leto načrtujemo še en velik korak na področju gospodarstva, malega gospodarstva, kmetijstva in tudi športa ter imamo s tem že naslednje leto zelo jasno strategijo za naslednjih osem let.
“Pred dnevi je bil na občini Hrastnik tudi direktor Stanovanjskega sklada RS, ki je zainteresiran, da pilotno na tem področju izpeljemo projekt stanovanjske zadruge.”
Kako daleč je projekt izgradnje novih stanovanj na Resnici?
Projekt je približno tam, kjer je bil, iz dveh razlogov. Prvi je ta, da moramo letos preseliti stanovalce iz Steklarne in novogradnja ni bila predvidena do konca tega leta, kar pomeni, da bomo mogli določen del sredstev zagotoviti za to, da to selitev opravimo, ker drugače nam propadejo sredstva, ki smo jih pridobili za vzpostavitev obrtne cone. Drugi razlog pa je, da je del teh zemljišč še vedno v lasti RTH-ja, kar pomeni, da smo trenutno v fazi prenosa oziroma zamenjave lastniških pravic. V jeseni bomo nadaljevali s pridobivanjem dokumentacije do gradbenega dovoljenja. Neka projektna zasnova za stanovanja je narejena, kar pa ne pomeni, da je ne bomo prilagajali. Prilagoditi jo želimo predvsem željam in potrebam v občini.
Ugotavljamo, da imamo velik interes po najemniških stanovanjih, bomo pa jeseni dali tudi pobudo za vse prebivalce, ki si želijo lastniških stanovanj. Ta želimo prilagoditi njihovim potrebam in skupaj bomo našli najboljšo možno rešitev. Pred dnevi je bil na občini Hrastnik tudi direktor Stanovanjskega sklada RS, ki je zainteresiran, da pilotno na tem področju izpeljemo projekt stanovanjske zadruge. Stanovanjska zadruga v tem primeru pomeni, da prebivalci, ki bodo želeli kupiti nepremičnino, bodo to storili preko zadruge in bodo s kreditom zadruge to tudi odplačevali. Razlika med stanovanjem, ki ga kupiš na trgu in stanovanjem, ki ga kupiš preko zadruge je, da na trgu pravna oseba zgradi kompleks stanovanj in jih nato proda. Torej, če ne vidi, da bo s tem imela dobiček, ne gre v investicijo. S stanovanjsko zadrugo pa želimo znižati ceno nakupa za vse, ki želijo lastniško stanovanje.
To je le eden od novih pristopov pri izvajanju politike v lokalni skupnosti. Uvedli ste tudi participatorni proračun. Kako ga je sprejel občinski svet in kako ga sprejemajo krajevne skupnosti?
Vesel sem, da smo prvi v Zasavju in širši okolici, ki smo sprejeli participatorni način odločanja. Odzivov za zdaj ni, ti se bodo pokazali ob prejemanju predlogov, vrednotenju in glasovanju ter samem izvajanju tega ukrepa. Prepričan sem, da tako kot v drugih občinah, kjer to že izvajajo in to podpira občinska uprava, bo tudi pri nas odziv zelo pozitiven. Letos začnemo testno v krajevni skupnosti Podkraj, ki je bila po mojem mnenju najbolj zapostavljena krajevna skupnost v zadnjih letih, v naslednjem letu pa to uvajamo v celotni občini. Občina je tista, ki mora biti servis občanom in ne obratno. Mislim, da se ne smemo postavljati v vlogo šerifa.
“Mislim, da to je naša prihodnost, da začnemo zmanjševati količino odpadkov na izvoru in prav javni zavodi in javni uslužbenci moramo tu biti zgled vsem ostalim občanom.”
Želite, da občina postane Zero Waste, oziroma občina brez odpadkov.
Zaenkrat smo v idejni zasnovi tega projekta, v preteklih tednih smo še enkrat poslali na vsa gospodinjstva preko komunale natančen popis v katere koš je potrebno katere odpadke razvrstiti. Mislim, da bomo s pomočjo vseh javnih zavodov to informiranje še nadaljevali, kasneje pa bomo začeli pregledovati tudi striktnost ločevanja odpadkov. Med tem smo naredili tudi kar nekaj idejnih zadev – do tega, da naj bi javni zavodi popolnoma ukinili plastično embalažo ter katere ukrepe poleg tega še uvesti v javne zavode. Obiskali smo občino Vrhnika, kjer v vrtcu uporabljajo pralne plenice, pri malici in kosilu pa ne proizvedejo nobene plastike. Mislim, da so to ukrepi, ki so dobri tako za ekologijo, kot tudi za zdravje otrok in finančno sliko. Mislim, da to je naša prihodnost, da začnemo zmanjševati količino odpadkov na izvoru in prav javni zavodi in javni uslužbenci moramo tu biti zgled vsem ostalim občanom.
