Kruh si v tujini služi Gašper Koprivšek, ki je bil še slabih pet let nazaj politično zelo aktiven tako v zagorski občini kot na državni ravni, sedaj pa dobra štiri leta dela v Bruslju kot svetovalec za evropske zadeve na področju Green Deala in nekaterih drugih področjih.
Četudi je letošnje leto zaradi epidemije novega korona virusa nenavadno, Gašperju dela ni zmanjkalo. Ujeli smo ga med decembrskim bivanjem v Sloveniji, kjer preživlja čas z družino in dela oddaljeno. V Slovenijo je prišel tudi zaradi interesa slovenske vlade, da z njim sodeluje pri projektu predsedovanja EU-ju v drugi polovici 2021.
V politiki ste bili v Zasavju zelo dejavni.
Po zaključenem študiju politologije se mi je zdelo to nekako pričakovano in naravno, da sem politično aktiven. Dolgo sem deloval na lokalni ravni. V SMC-ju sem nato prevzel vodenje strankinih zadev na mednarodni ravni, leta 2016 pa me je katapultiralo v vodstvo evropske stranke ALDE, kjer že štiri leta opravljam zadolžitve zakladnika stranke. Kot izvoljeni član izvršnega odbora v ALDE predlagam letni proračun, skrbim za skladnost porabe sredstev z evropsko zakonodajo in promoviram sodelovanje z liberalnimi strankami iz cele Evrope. ALDE ima okoli 60 članic. Iz Slovenije so to SMC, SAB in LMŠ. V tem času sem se res veliko naučil.
V Bruslju sicer delate kot svetovalec za evropske zadeve.
Tako je. Mreža, ki sem si jo v minulih letih zgradil, mi je v veliko oporo. Sem svetovalec za evropske zadeve na področju Green Deala predvsem tujim podjetjem in organizacijam, med slovenskimi podjetji je moj naročnik na primer tudi ELES. Delam tako s korporacijami kot interesnimi združenji in svetovalnimi agencijami. V Bruslju večina Slovencev dela v okviru evropskih ustanov, svetovalcev ali lobistov nas je zelo malo. Tukaj se res pozna, da Slovenija na tem področju nima tradicije in tudi članica EU smo krajši čas. Oboje pripomore k temu, da zato na tem področju capljamo za severnjaki in zahodnjaki.
Prav ironija je, da sem največ posla sklenil prav v času epidemije.
Kako si torej v tem prostoru izboriti prostor in biti uspešen podjetnik?
Bruseljski mehurček je specifičen. Če si vzhodnjak, moraš vložiti več truda in biti bolj aktiven, pa tudi traja nekaj dalj časa, da te sredina sprejme medse. Sam po štirih letih delam v polni meri in res nima nobenega vpliva več, da sem Slovenec. Nekako po treh letih se mi je posel začel hitreje odpirati. Prav ironija je, da sem največ posla sklenil prav v času epidemije. Mislim, da sem se v Bruslju dobro zasidral.
Zakaj prav Bruselj?
To je rezultat dveh motivatorjev – evropske politike in posla. Tukaj se oba dejavnika zlijeta skupaj. In dolgoročno se vidim tukaj. Tudi sicer si predstavljam, da bom imel z družino svojo bivanjsko sredino tam, kjer bom imel posel. Naš dom je Evropa.
Mednarodnost imate sedaj že v krvi. Katere jezike govorite?
Poleg angleščine še francoščino, v nemščini pa se tudi ne pustim prodati. Pa tudi dialekte zahodnega Balkana (smeh). Sem sicer prva generacija, ki se srbohrvaščine ni več učila v šoli, a vsakdanjik mi je dal potrebno znanje. In seveda znam tudi že nekaj romunščine, saj je moja soproga Moldavka. Je pa prav zaradi mednarodnosti tukaj veliko nacionalno mešanih zakonskih zvez. Tudi zaradi tega nimaš občutka, da si tukaj tujec.
Prav ta mednarodnost je na primer zelo izostrila senzibilnost pri medijih, kajne?
Res je. Raven spoštovanja večkulturnosti in nacionalnosti je na zelo visoki ravni. V medijih ni spodrsljajev pri poročanju, kjer bi zapisali, da je kaznivo dejanje storil človek neke nacionalnosti oziroma barve kože. To sicer ne pomeni, da v belgijski družbi težav ni. Seveda so. So pa Belgijci precej umirjeni in strpni.
Tudi protikoronske ukrepe sprejemajo manj skeptično kot v Sloveniji?
Drži. Četudi smo tudi mi imeli sredi korone proteste, ki jih valonski liberalci niso podprli, flamski pa so jih. Družba glede tega ni povsem poenotena. Je pa res, da oblast odgovorno komunicira in sprejema ukrepe domišljeno.
Kaj v Bruslju najbolj pogrešate?
Naravo, gozdove, hribe, Alpe. Mi pa življenje v Bruslju ustreza predvsem zaradi kozmopolitske družbe in kulture, v kateri ni ostrih ločnic med delovnim in zasebnim.
Kako skrbite, da ste obveščeni o dogajanju v Sloveniji?
Za dvig pritiska spremljam twitter (smeh), resno prebiram spletno edicijo Dela in RTVSLO.si ter seveda lokalne novice na vašem portalu ZON.si.
V kolikšni meri še sodelujete z lokalno skupnostjo, z Zagorjem torej?
Z zagorsko občinsko upravo smo nedavno skupaj pregledali, ali si lahko novi lastnik Medijskih toplic obeta kaj denarja za trajnostni turizem iz Just Transition Fund, nad katerim bedi družba Deloitte. Z delovanjem v lokalni politiki v preteklosti sem Zasavju že kar nekaj dal in bom seveda vedno, ko me bo potrebovalo, tudi pomagal.
Te dni ste imeli tudi nekaj pogovorov na zunanjem ministrstvu pred predsedovanjem Evropski uniji v drugi polovici leta 2021. Koliko pa sicer po vašem mnenju država Slovenija prepoznava potencial in znanja ljudi, ki delate v tujini?
To bolj cenijo ljudje, ki želijo vplivati na Slovenijo kot bodočo predsedujočo EU. Po mojih izkušnjah z našo državno birokracijo ni lahko delati, ker je preveč zapletena. Organizacijska kultura slovenske administracije je enostavno introvertirana. Pa tudi večina slovenskih podjetij nas ne prepoznava kot pomembne partnerje. Sam imam na primer več tujih naročnikov kot slovenskih.
Ali priporočate mladim pridobivanje izkušenj v tujini?
Absolutno. To bi na nek način predpisal kot neke vrste intelektualno-zrelostni recept. Dobiš izkušnje in nov uvid, ki jih v knjigah ne moreš najti. Dobro je »nos pomoliti« tudi ven iz Evrope. Pred leti sem imel priložnost predvsem z Domelom potovati po Indiji. Indija je bistveno bolj raznolika kot Evropa in ko jo enkrat obiščeš, šele lahko razumeš, kaj je to država v razvoju.
