Doma Aktualno  »Iz temnega rudarstva v zeleno prihodnost«

 »Iz temnega rudarstva v zeleno prihodnost«

Pod dimnikom Termoelektrarne Trbovlje.

Tokrat so se mladi geografi odločili za raziskovanje Zasavja. Že 21. geografski raziskovalni tabor, ki ga pripravlja Društvo mladih geografov Slovenije bo po Prlekiji, Pivški kotlini, Spodnji Savinjski dolini … v Zasavju.

Raziskovalni tabor je namenjen študentom geografije z namenom, da pridobijo praktične izkušnje, ki jih tekom študija močno primanjkuje, pravijo organizatorji ter možnosti sodelovanja z lokalno in regionalno skupnostjo.

Ste vedeli za plaz na Ruardiju leta 1987?

Po obvezni malici na vrhu Kuma.

Tabor se je pričel s spoznavanjem območja, prvi aktivno-deloven dan tabora, v nedeljo je bil odhod na Kum. Na sporedu je bila fizičnogeografska ekskurzija, ki jo je vodil prof. dr. Karel Natek. Ob poti je bilo govora o zanimivi geologiji posavskih gub, o temperaturni inverziji, značilni tudi za Zasavje, o reki Savi in tudi o kakšnih značilnostih rastlinstva na posameznih enotah Posavskega hribovja. Na koncu so šli raziskovalci še v Zagorje do plazu na jalovišču Ruardi, kjer je tekla beseda o odlaganju jalovine, sproženju tega plazu 18. februarja 1987 in njegovi kasnejši sanaciji.

Pozorno poslušanje razlage razvoja zasavske energetike.

Začetek tedna je bil močno rudarsko usmerjen, sledila je družbenogeografska ekskurzija, v okviru katere so si ogledali rudarski stanovanji v trboveljski koloniji Njiva, kasneje pa so se napotili še na Perkmandeljčev pohod, od koder se je pot nadaljevala mimo Termoelektrarne Trbovlje, kjer so si udeleženci tabora ogledali še vedno dostopno notranjost bivše elektrarne. Pot se je nadaljevala mimo Pleskega do Ojstrega. Na teh dveh območjih, spremenjenih zaradi delovanja rudnika in industrije, je prof. dr. Simon Kušar podal svoje poglede na degradacijo okolja, sanacijo onesnaženih območij in nadaljnjo socialno-gospodarsko usmeritev zasavske regije.

Kaj bodo študenti geografije v Zasavju raziskovali?

Skupinska slika na Ojstrem.

V naslednjih dneh bodo študentje razdeljeni v 4 raziskovalne skupine. Vsaka skupina se bo ukvarjala s svojo geografsko obravnavano tematiko. Prva skupina se bo ukvarjala z dnevno mobilnostjo prebivalcev Zasavja. Ukvarjali se bodo z navadami prebivalstva glede šolanja, zaposlovanja in opravljanja različnih storitev. Naslednja delavnica bo okoljsko zasnovana in se bo ukvarjala s spremembami poškodovanosti gozdov po deindustrializaciji. Namen te delavnice je ugotoviti, do kolikšne mere in na kakšen način so se poškodovane površine v preteklosti zarasle in tudi na katerih lokacijah je prišlo do največjih sprememb. Tretja delavnica bo preučevala tematiko osamelega krasa v Zasavju. Ta je bil do sedaj zelo slabo raziskan, glavni namen je tako predvsem sistematični popis dotičnega pojava. Zadnja, četrta delavnica bo preučevala možnosti za revitalizacijo degradiranih površin. Teh je v Zasavju predvsem zaradi industrijsko-rudarske preteklosti veliko, ob čemer bodo študenti poskušali podati različne ideje za ponovno oživitev teh območij.

Print Friendly, PDF & Email