Večina hrastničanov, ki je včeraj spremljala štetje glasov za občinske svetnike je po zadnjih glasovih ostalo brez besed. A ne zaradi šokantnih rezultatov, ampak zaradi preobrata povezanega z volilnim sistemom. Pa pojasnimo.
V občinah, ki imajo 12 ali več občinskih svetnikov, se svetniki volijo po proporcionalnem volilnem sistemu, ki v osnovi deluje po pravilu vrstnega reda kandidatov z možnostjo sprememb, ki jih prinesejo preferenčni oz. prednostni glasovi. A še zdaleč ni tako preprosto.
Kdo naj bi se uvrstil v OS Hrastnik?
Proporcionalni sistem naj bi omogočal, da so različni politični interesi ustrezno predstavljeni v svetu. V proporcionalnem sistemu se Slovenija zgleduje po Harejevem količniku, D’Hontovem in Droopovem sistem.
Pa pustimo imena in poenostavimo.
Po Zakonu o volitvah se o listah kandidatov po volilnih enotah glasuje tako, da se število mandatov, ki jih dobi posamezna lista v volilni enoti ugotovi s količnikom, ki se izračuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom članov občinskega sveta, ki se volijo v volilni enoti. S tem količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikorkrat je količnik vsebovan v številu glasov za listo.
Kam z ostankom glasov?
Glasovi, ki ostanejo, pa se ne ‘zavržejo’. Mandati, ki niso bili razdeljeni v volilnih enotah, se razdelijo na ravni občine na podlagi seštevkov glasov, oddanih za istoimenske liste, ki so bile vložene v dveh ali več volilnih enotah.
Za razdelitev teh mandatov se najprej ugotovi, koliko mandatov bi pripadlo istoimenskim listam, sorazmerno številu glasov, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. To se ugotovi na podlagi zaporedja najvišjih količnikov, ki se izračunajo tako, da se seštevki glasov, ki so jih dobile istoimenske liste v vseh volilnih enotah, delijo z vsemi števili od ena do skupnega števila mandatov.
Torej, istoimenskim listam iz prejšnjega odstavka se pri delitvi mandatov na ravni občine dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki bi jim pripadli po prejšnjem odstavku, in številom mandatov, ki so jih že dobile po prejšnjem členu v volilnih enotah.
In še ni konec. Mandati, ki jih dobijo istoimenske liste pri delitvi mandatov na ravni občine po prej omenjenem sistemu, se dodelijo listam v volilnih enotah, ki imajo največje ostanke glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.
Pa ne pozabimo še preferenčnih oziroma prednostnih glasov. Kandidati so izvoljeni po vpisanem vrstnem redu, razen, kadar ima kandidat še preferenčne glasove, s katerimi lahko kandidat na nižjem mestu prehiti tistega na višjem.
Slabosti proporcionalnega volilnega sistema
Poleg tega, da je izjemno zapleten, povzroča nestabilne koalicije, z vidika volivca pa je največja pomanjkljivost ta, da onemogoča glasovanje o posameznih kandidatih.
V Hrastniku so glasovi še vedno neuradni, a na Občinski volilni komisiji v Hrastniku so nam zagotovili, da napake pri mandatih ni in da je zmeda s številkami nastala ravno zaradi proporcionalnega sistema. Manjkajo sicer še glasovnice po pošti, ki lahko prinesejo spremembe, a popolnega preobrata ni pričakovati. In kako so mesta razdeljena po trenutnih podatkih?
