Veseli so tudi članov, ki nimajo v lasti svojega starodobnika. Društvo MAGNET ima pooblastilo krovne zveze SVS za izdajo certifikatov za starodobnike članov društva po dveh letih članstva. Tehnični komisar vozilo pregleda in, če oceni, da ustreza strogim standardom, mu na osnovi dokumentacije izda certifikat SVS, s katerim dobi status starodobnika – kar poleg častnega naziva pomeni tudi bistveno cenejšo registracijo.
Ena največjih slovenskih zbirk, prav trboveljska
Kar 92 let šteje najstarejši zasavski starodobnik, to je motorno kolo FN350 last strastnega zbiratelja Franca Malgaja, ki ima skupaj s sinom Andrejem eno največjih zbirk starodobnikov v Sloveniji.
Magnet združuje ljubitelje starodobnikov, bistvo pa je ohranjaje tehnične kulture, povedo v en glas naši trije sogovorniki. Član društva Ivan Novak je letos pripravil katalog starodobnih vozil članov, zbral je fotografije in tehnične podrobnosti. Tako je dediščina ovekovečena tudi na papirju. Izdajo prvega kataloga bodo predstavili gledalcem ob trboveljski premieri dokumentarnega filma Codelli v ponedeljek, 5.11.2018 ob 17. uri po ogledu filma v Trboveljskem delavskem domu.
Tehnična dediščina je bogata, le ohraniti jo je treba
Zasavje je bilo že od nekdaj močno na področju strojništva, od nekoč mogočne strojne tovarne, rudnika, cementarne, elektrarne do kovinarske šole in industrije, ki je bila vpeta v tehnična znanja. Eno izmed poslanstev društva temelji prav na spoznavanju novih generacij s tehnično kulturno dediščino.
Ljubitelji motorizacije se srečujejo enkrat mesečno, občasno skupaj naredijo tudi kakšen krog, se odpeljejo na srečanja in si pomagajo pri obnovi – z nasveti, orodjem in znanjem.
Franc Malgaj: “Mladina gleda in pravi: “tam se pelje nek star gospod s fičotam in lej gare”, drugi pa vidi, kako je ta »fičo« lepo ohranjen.”
Starejše kot je vozilo, težje je dobiti rezervne originalne dele. Cene starodobnikov se vrtijo od tisoč evrov pa vse do več stotisoč. Bolj kot so prestižne znamke in manj kot so jih naredili, več so vredni. Starodobnik je poleg ljubiteljstva tudi naložba, pojasni Franc Malgaj, ki v svoji zbirki hrani največ Porschejev, “ti vsako leto pridobivajo na vrednosti”.
Tekmovanje na Katarino postaja mednarodno
Pod okriljem Magneta vsako leto poteka tudi tekmovanje športnih vozil na Katarino. Začelo se je z dirko Porschejev, danes pa vabijo vsa športna vozila in tekmovanje odmeva že tako daleč, da se junija v Trbovlje pripeljejo tudi iz tujine in svoje jeklene konjičke – nekateri postavijo na ogled, nekateri pa pritisnejo na plin po zasavskih poteh. Predsednik Magneta Samo Guzej je ponosen na vsakoletno povečanje obiska: “Želimo si predvsem, da v Trbovljah nekaj dogaja. Da ohranimo zapuščino generacij pred nami in jo predstavimo tudi vsem, ki jih to zanima”.
Trije zbiratelji, tri zgodbe
Gorazd Starman se je rodil z ljubeznijo do vozil. “Pri meni je to gensko pogojeno”, se pošali, “vsi moji predniki so imeli neka vozila. Prelom pa je bil po srednji šoli, ko mi je oče kupil mopeda. Vedno ga je bilo treba vzdrževati. Naša generacija je bila ali po gostilnah ali pa v garaži. Mislim pa, da je bilo nam v garaži bolj luštno”. Rad se spominja, kako so iz garaže po popravilih odpeljali motor en krog po mestu. “Še spomnim se, ko so policisti stali pri transformatorski postaji in merili z radrajem. Smo se pošalili, da plačamo takoj, če nam le izda potrdilo, da je šlo vsaj 60 km/h.”
Prvi predsednik in gonilna sila Magneta Franc Malgaj že nekaj let večino svojega časa namenja prav starodobnikom. “Že od petega leta se ukvarjam z vozili. Najprej v delavnici, potem pa še na vse možne načine”. Velik ljubitelj motornih koles je pred časom našel točno takšnega, kot je imel njegov oče. Obnovil ga je in postavil na ogled v razstavni prostor. Vidite ga lahko v izložbi nasproti trboveljske policije.
Ivan Novak: “Ko na cesti zagledaš starodobnika, srce drugače zapoje.”
Kako so nekoč v domači garaži popravljali in “rihtali” motorje se spomni tudi Ivan Novak, ki ima v svoji zbirki tri starodobnike in to v originalni izvedbi. Novak je letošnje leto namesto v garaži, precej časa presedel za računalnikom. Zbiral je podatke in fotografije starodobnikov svojih članov in vse skupaj zapakiral v katalog, ki bo poskrbel, da bodo zasavski starodobniki ohranjeni in na ogled v knjižni izvedbi.
