Doma Aktualno Če bi izbirala še enkrat, bi izbrala isti poklic!

Če bi izbirala še enkrat, bi izbrala isti poklic!

Kisovec je predvsem zadnja leta kraj, kjer se ne samo dogaja, temveč tudi živi kultura. Za kaj takega pa so nujno potrebni ljudje, ki drugače kot s kulturo, ne znajo živeti. In Kisovec takšne ljudi ima.

Ko recimo slišite ime Berta Juvan, na kaj tisti, ki jo poznate, najprej pomislite? Na umetnost, lepe slike, kipce, nasmejan obraz, ali pa umetniško urejen vrt.

Nam se je ukazala priložnost, da vse to vidimo naenkrat. Za vrati ljubke hiške vas dočakata prijaznost in toplina. In vse okrog in z Berto živi v sožitju nostalgične lepote z niansami modernega vsakdana.

Berta o sebi ne govori rada, vendar ko omenimo lutke, slikarstvo, šolo … takrat vse prepreke izginejo.

“Že od majhnih nog sem rada risala- Želela sem se vpisati na Likovno akademijo. Moja mama se je bala, da kot likovni pedagog ne bi dobila službe, pa sem se vpisala na učiteljišče. Po učiteljišču in Pedagoški akademiji sem zaživela v Litiji, kjer sem se zaposlila kot specialni pedagog. Takrat se tega nisem zavedala, danes pa vem, da mi je ta služba bila usojena, pripoveduje Berta.

Seveda takratni pogoji na posebnih šolah, kot so jih imenovali, niso bili kot danes. Berta pa se je že od začetka trudila, da se približa svojim učencem in jim popestri pouk. Karkoli so obravnavali, jim je to skušala na tabli narisati ali ilustrirati in jim snov še bolj približati. Vzljubila je svoje učence in delo, ki ga je z veseljem opravljala. Pravi, da se je z delom v tej šoli morala v duši spremeniti, sprejeti marsikaj, kar ji na začetku ni bilo ravno všeč.

Oni, moji učenci, so me spremenili in prav je tako, zatrjuje. Če bi morala še enkrat izbirati, bi znova izbrala poklic specialnega pedagoga!

Poleg službe so jo prevzele tudi lutke. Lutkovno skupino LILU je vodila kar deset let in kot, da to ni bilo dovolj, je osnovala še likovno skupino LILA, ki je tudi nekaj časa bila pod njenim vodstvom in, ki živi, se širi ter uspešno deluje še danes. Imela je tudi svoje vzornike, pri njih je včasih iskala navdih, še posebno pri  akademskem slikarju Jožetu Megliču, ki je svoj atelje imel v stolpu gradu Bogenšperk. Stalni zbirki Megličevih del sta na gradu Bogenšperk in v knjižnici v Šmartnem pri Litiji.

Leta so tekla. Berta je s svojim delom navduševala ljubitelje kulture, svoje učence, prijatelje in zadovoljevala svojo potrebo za lepim. Kot prava raziskovalka je iskala nove tehnike, pristope in nove načine izražanja.

“Vedno sem bila radovedna”, se smeji. “V letih, ko sem bila najbolj potrebna družini in ni bilo veliko prostega časa, sem svojo nadarjenost in radovednost živela v službi, kjer sem v ustvarjanju uživala skupaj z učenci in sodelavci.”

Ko se je upokojila se je vrnila v Kisovec, kjer je vladalo neko zatišje v kisovškem kulturnem življenju. Berta pa ne bi bila Berta, če ne bi te mirne vode vsaj malo razburkala. Počasi se je začel širiti krog njenega ustvarjanja. V likovni skupini LIKI so se znašle prijateljice in znanke, ki si prej niso niti v sanjah mogle sebe predstavljati kot slikarke. Z Bertino pomočjo so našle nov način izražanja, ki jih je navdušil. Svoje uspešnosti pa niso želele zadržati le zase. Začele so razstavljati, organizirale so ex tempore, udeležujejo se različnih delavnic in tečajev … Vse, da bi se njihove sposobnosti razvijale še naprej.

Gostovale so pri podobnih skupinah po Sloveniji in jih vabile v Zasavje. Pridružili so se tudi mladi in kot M-LIKI oživeli svojo nadarjenost. Nekaj deklet je kar vztrajnih in Berta se veseli njihovega napredka.

Berta se z veseljem spominja svojih začetkov. Imela je dobre učitelje, mentorje in vzornike. Zato čim več znanja in izkušenj želi prenesti naprej. Seveda ji uspeva!

Print Friendly, PDF & Email