Doma Aktualno Letalstvo je zafrknjen posel

Letalstvo je zafrknjen posel

Simulator letenja je bil izbran kot najboljša slovenska inovacija. Produkt trboveljskih glav s Sašom Knezom na čelu.

Konkurenca slovenskih inovatorjev je vsako leto večja. “Nismo se zavedali, da se je konkurenca res toliko povečala” pove Knez.

Simulator letenja sam po sebi ni novost, kaj pa je tako inovativnega pri vašem produktu? Razlika je, da imajo ostali zaslon ali projekcije. Naš simulator ima očala. V uporabi je razliko najlažje pojasniti tako – če poslušaš glasbo na zvočnike al i, če imaš slušalke v ušesih. Pri slušalkah zvok prihaja direktno v uho in ni zunanjih motenj, enako je s sliko. Pri ostalih simulatorjih se še vedno zavedaš, da si nekje v prostoru, pri našem pa te ponese “v višave”.

Aereform je pred kratkim svoje mesto našel v Katapultu in tako so se iz več kot sto let stare delavnice prestavili v nove prostore. Tako jih prvič po 10 letih pozimi ne bo zeblo, hudomušno pove naš sogovornik. Intervju izpred dveh let najdete TUKAJ!

Letalska industrija skrivnostna

V delavnici je bilo ob našem obisku v pestro. Kaj točno počno, nam ne izdajo. “Tega ne smemo povedati” je skrivnosten trboveljski inovator, saj je letalstvo branža, kjer so stvari zavite v molk. Uspe pa nam vsaj izvedeti, da se trenutno izdeluje še en simulator.

Rekordno število pilotov

Poleg inovativnih tehnoloških izdelkov se v Aereformu še vedno ukvarjajo z učenjem letenja. Njihova letalska akademija je imela letos rekorden nalet, ki še traja. Trenutno je vpisanih 30 kandidatov, skoraj več kot glede na kadre še zmorejo. V ta namen štipendirajo mladega učitelja letenja. David Hanč naj bi se katedri pridružil leta 2019.

Zgodba Ruardija

Trboveljčani imajo sedaj na zagorskem letališču svoje letalo, v prihodnosti si želijo dva. V trenutnem stanju bo nastala težava, pravi Knez: “verjetno bo začelo zmanjkovati hangarskega prostora” obenem bo potrebno zagotovit avtonomijo operacij. Projekt ureditve Ruardija je že pripravljen, stezo bo treba urediti, velik problem je zastajanje vode na vzletišču. Rešitev je, kot pravi prvi mož Aereforma, odvodnjavanje.

Občina je lastnik zemljišča in hangarja, z njim upravlja Aeroklub Zagorje. “Naša investicija je odvisna od podpore in naših potreb. Zavedati se moramo, da pri tej rasti operacij in, če se odločimo za bazo v Zagorju, je to omejenega značaja” razloži Knez. Poleg Ruardija bi tako potrebovali še eno letališče za večja in hitrejša letala.

Stvari potekajo počasi, vsaj navidez, doda Knez. Letalstvo je specifična branža, kje stopničk ni mogoče preskakovati. “Zelo težko tečeš. Če nimaš ene noge na tleh.”.

V letošnjem letu so letalu, ki ga imajo v Zagorju vgradili modifikacijo zračnih zavor, kar pomeni, da je letenje bolj varno. Doleti na letališče so veliko bolj strmi, letalo se bolj spušča, kar pomeni da nad našimi hribi lahko letimo višje. Po opravljenih mnogih urah letenja, se je zadeva dobro obnesla, naš pogovor ponosno zaključi pilot, ki pogosto preizkuša meje svojih in letalskih zmogljivosti.