Doma Aktualno Na enem mestu, pred praznimi platni … ideja, ki je postala tradicija

Na enem mestu, pred praznimi platni … ideja, ki je postala tradicija

Na enem mestu zbereš umetnike, pred njih postaviš prazna platna, navdih poiščejo v lepotah Kuma, … Ideja slikarja Janeza Kneza, tradicija, ki se ohranja tudi po 26 letih od prvega Ex-tempore Art Kum.

Zoran Cvar

Bistvo je druženje

Kako je videti, ko je toliko umetnikov na kupu? “Super je! Ex-tempore na Kumu je druženje, vsak umetnik ima svojo zgodbo, vsakdo dela drugače. Letos je, denimo, ena izmed umetnic pokazala, kako nastajajo njene slike iz peska … Zanimivo jih je opazovati in poslušati. Na Kumu udeleženci dobijo navdih, bistvo pa je druženje,” pravi Zoran Cvar, vodja društva Art Kum, ki je funkcijo prevzel pred šestimi, sedmimi leti.

Izbor sodelujočih na Ex-tempore opravi umetniški vodja, Cvar je to nalogo letos zaupal Severini Trošt Šprogar. “Vsako leto sodeluje okoli pet do deset umetnikov. Včasih so bili to predvsem akademski slikarji, vabimo tudi kiparje, da bi obnovili formo vivo, letos je med drugimi sodeloval fotograf. Pripravili smo tudi koncert.”

Vsako drugo leto pripravijo razstavo, letošnja Art Kum Ex tempore 2016-17, na kateri razstavljajo Lojze Adamlje, Stanka Bantan, Nikolaj Beer, Nena Bedek, Elena Delfini, Nevenka Flajs, Vlado Geršak, Stanka Golob, Mišo Knez, Boris Koteski, Benjamin Kreže, Sebastjan Peršolja, Milan Razboršek, Vukašin Šobot, Severina Trošt Šprogar in Savo Zupan, je v Delavskem domu Trbovlje na ogled do 17. oktobra.

Foto: Art Kum

Eno delo podarijo društvu

Art Kum sodelujočim poravna stroške za platna, prenočišča in hrano. “Dosti lažje in ceneje bi bilo delati, če bi Delavski dom Trbovlje lahko v upravljanje prevzel stolp na Kumu, da ne bi motili v planinskem domu, a zaenkrat ostaja tako kot je, ” skomigne Cvar. Umetniki se ustvarjanja lotijo na Kumu, dela pa dokončajo doma.

Od prvega Ex-tempora na Kumu pred 26 leti pa do danes je sodelovalo že več kot 100 umetnikov.

Dogovorjeno je, da eno svoje delo podarijo društvu, njihova zbrana dela so shranjena v depoju DDT. “Po svoje je škoda, da so slike v depoju,” meni Cvar: ” Je pa res, da umetniški trg v Sloveniji praktično ne obstaja, tudi prostora za razstavljanje umetniških del je malo. A bolje bi bilo, da bi bile na ogled na steni nekoga, ki jih ceni. Lahko bi naredili tudi dobrodelno akcijo, jih podarili v dobrodelne namene.”