Na območju Prapretna in Studenc še vedno trese in bobni, a po podatkih iz zaključnega poročila ARSO, ki je v Zasavju 11 mesecev opravljal meritve s prenosnima potresnima opazovalnicama, vzrok niso potresi.
Se kaj dogaja v jami?
“Prejšnji četrtek, ob pol šestih zjutraj je spet streslo in zabobnelo. Pes je skočil pokonci in začel lajati,” je povedala Marjana Preželj iz Pleskega v Hrastniku, kjer je bila do novembra lani nameščena ena izmed potresnih opazovalnic ARSO. “Tresenje so čutili tudi sosedje. Če to niso potresi, potem se mora kaj posedati v jami. Opažamo, da bolj trese in bobni takrat, ko je mokro, ko je veliko dežja.”
Tudi v zaključnem poročilu ARSO o potresni dejavnosti v Zasavju v obdobju od 1. decembra 2016 do 24. oktobra 2017, v primerjavi z vmesnim poročilom ni novih zaključkov, zakaj prihaja do tresenja in bobnenja: “V 11 mesečnem obdobju ni bilo močnih potresov na območju Zasavja,” piše v poročilu ARSO.
Od 1. 12. 2016 do 24. 10. 24. 2017 so s potresnima opazovalnicama uspeli locirati 22 potresov, ki so bili zelo šibki, magnitude od -0,1 do 0,8. Večina žarišč je bila severno od linije med Zagorjem in Hrastnikom in severno od začasno postavljenih opazovalnic. Tudi pri najmočnejših dveh potresih 24. 3. 2017 in 17. 4. 2017, ARSO ni dobil obvestil, da bi prebivalci čutili potres.
Kaj pravijo na RTH
RTH že izvaja operativni monitoring, pripravljajo pa tudi predlog za sistemski monitoring, ki naj bi se opravljal po 1. 1. 2019, torej po zaprtju RTH.
“Večjih posebnosti ob rednih ogledih na površju in tudi v rudniku zaenkrat ne opažamo. A če 214 let koplješ pod zemljo na območju 100 kilometrov, vsi rovi pa niso zasuti, posledice v naravi zagotovo so. Prav zato bomo tudi po zaprtju RTH še vedno spremljali morebitne spremembe in, če bo potrebno, odpravili posledice,” pravi direktor RTH Janez Žlak.
