Največja slovenska spominska plastika, 8 metrov visoka skulptura Rudarja-Prometeja bo svetila s samooskrbnimi sončnimi celicami
Vsezasavski projekt, namenjen poklonu dveh stoletij rudarjenja v Zasavju – razlogu, da se je regija sploh kdaj razvila. Naši predniki so tisti, ki so z lastnimi žulji in znojem postavili temelje trem mestom, ki se iz nekdaj rudniških mest spreminjajo v visokotehnološka in napredna mesta.
Pobuda je prišla s strani Ivana Bergerja, dolgoletnega direktorja rudnika in ideja ni včerajšnja, ampak se razpleta že nekaj let – ob zaključevanju zgodbe rudnika in rudarjenja v naših krajih, pa bo letos popoln čas, da visoko nad Zasavjem v prihodnost zre zasavski rudarski junak Prometej, plod dela akademskega kiparja mag. Zorana Pozniča in njegovih pomočnikov, ki bodo največjo spominsko plastiko v Sloveniji postavili na Ostri vrh, po domače na »Špicberg«.
Ministrska vrata zaprl, že vzel v roke kladivo
Investitor projekta, ki je ocenjen na 45 tisočakov, bo društvo Trbovlje novomedijsko mesto. Trenutno se izdeluje dokumentacija za gradbeno dovoljenje in v postopku je nakup zemljišča, kjer naj bi postavili mogočnega Zasavca. Kip bo postavljen iz jamskega železa – prav tistega, ki se je uporabljal v domačih rovih in avtor Trboveljčan Zoran Poznič, ki je takoj po zaključku ministrovanja, zavihal rokave, obljublja, da bo železo neobdelano – točno takšno, kot so ga »potegnili iz jame«. Še toliko bolj impozantna bo skulptura, ker bo osvetljena od znotraj, naglavna luč rudarskega Prometeja pa bo svetila čez dolino na rudniški jašek na Gvidi, kjer bo osvetlila rudarski grb na stolpu.
Del te zgodbe bodite tudi vi!
Odmeven projekt, čigar glas bo segel preko slovenskih meja, kakopak, potrebuje finančno pomoč. Nekatera večja podjetja so že obljubila svojo pomoč, a ker gre za resnično veliko zgodbo, bo potrebno sodelovanje tudi širše, pravi predsednica društva TNM Vesna Jesih: “Želimo, da je skulptura last vseh – zato smo se odločili zbiranja sredstev tudi s prostovoljnimi prispevki vseh tistih, ki verjamejo v našo idejo in želijo biti del nje. Da bodo lahko svojim potomcev, čez desetletje rekli: »Vidiš, to je poklon dedku, pradedku, prapradedku …in tukaj stoji tudi zaradi mene.«”
