-- OGLAŠEVANJE --

Kakšne so zasavske novoletne zaobljube?

-- OGLAŠEVANJE --

Ste tudi vi med tistimi, ki si ob koncu starega leta zastavijo novoletne zaobljube?

O novoletnih zaobljubah smo povprašali tudi nekaj znanih Zasavcev.

Kristina Hacin, urednica oddaje Svet : ”Posebnih novoletnih zaobljub si ne zadajam. Takšne in drugačne obljube si namreč dajem skozi celo leto (držim pa se jih po večini skoraj tako, kot je to v navadi pri novoletnih). Se mi pa zdi postavljanje zaobljub, ne glede na uresničitev, odlična poteza, saj, če ne drugega, pomenijo pogled vase in priznanje nekaterih napak, zavedanje lastnih pomanjkljivosti in slabosti. Kar pa tudi veliko šteje.”

 

Župan Hrastnika Marko Funkl pravi, da sam ni največji zagovornik novoletnih zaobljub, edino česar si je zaželel v novem letu je, da bi se ob vseh obveznostih našel čas za redno branje knjig in da bi obiskal vsaj en koncert mesečno.
Minister za javno upravo Rudi Medved posebnih novoletnih zaobljub nima. Prav tako nam je sekretarka Društva prijateljev mladine Trbovlje Lavra Izgoršek zaupala, da si novoletnih zaobljub ne daje, je pa sprejela odločitev, da bo v tem letu in vseh prihajajočih namenila več časa branju knjig, kar je v preteklih letih precej zanemarila.
Kakšno novoletno zaobljubo pa ste si zastavili vi?

Statistični urad Republike Slovenije je pripravil 10 novoletnih zaobljub, podprte z uradnimi statističnimi podatki, ki bi vam lahko pomagali, če boste v skušnjavi, da bi dano zaobljubo sebi prelomili.

1. Dol s kilogrami

Najbolj pogosta novoletna zaobljuba, ki je tudi najhitreje prelomljena.

V letu 2017 je bilo čezmerno hranjenih ali debelih (glede na indeks telesne mase – ITM), več kot polovica prebivalcev Slovenije, starih 18 let ali več (52 odstotkov).

2. Alkohol je preteklost

56 odstotkov ljudi starih 16 let ali več je v letu 2017 uživalo alkohol najmanj enkrat mesečno.

Zaradi alkoholne bolezni jeter (ciroze) je bilo v 2017 hospitaliziranih 686 prebivalcev Slovenije (vir: NIJZ), umrlo je 364 hospitaliziranih.

 

 

3. Jesti več sadja in zelenjave

Pri prebivalcih Slovenije, starih vsaj 16 let se na jedilniku pogosto znajdeta tudi sadje in zelenjava.

Približno 70 odstotkov jih namreč uživa sadje in/ali zelenjavo vsaj enkrat dnevno, skoraj 30 odstotkov večkrat na teden, malo manj kot 3 odstotke pa redkeje.

 

4. V novo leto brez kajenja

Med prebivalci republike Slovenije je bilo v letu 2017 22 odstotkov kadilcev, starih 16 let ali več.

1.233 prebivalcev je v letu 2017 umrlo zaradi maligne neoplazme bronhija in pljuč.

5. Telesna vadba bo vsakodnevna spremljevalka

V letu 2017 se je v zadostni meri gibalo 60 odstotkov prebivalcev Slovenije, ki so bili stari vsaj 18 let, 24 odstotkov se jih je sicer gibalo, vendar ne dovolj, 16 odstotkov pa se jih sploh ni gibalo.

6. Več potovanj

Skoraj 1,2 milijona prebivalcev Slovenije, ki so bili stari vsaj 15 let se je leta 2017 odpravilo na najmanj eno zasebno potovanje.

16 odstotkov jih je zasebno potovalo samo po Sloveniji, 53 odstotkov pa samo po tujini. 31 odstotkov pa jih je potovalo po Sloveniji in po tujini.

 

 

7. Naučil/a se bom nekaj novega

V 2017 je bilo vključenih v formalno ali neformalno izobraževanje 12 % prebivalcev Slovenije, starih 25–64 let (vir: Eurostat). Toliko prebivalcev si je torej na ta način skušalo izboljšati znanje, veščine in kompetence.

8. Ne bom več zapravljal/a

V letu 2017 je prebivalec Slovenije v povprečju privarčeval 1.750 EUR.

Slovensko gospodinjstvo je v povprečju privarčevalo
4.300 EUR.

9. Manj dela, adijo stres

Povprečno tedensko število običajno opravljenih delovnih ur delovno aktivnih prebivalcev Slovenije se v zadnjih letih zmanjšuje :  v 2008 so delovno aktivni opravili povprečno 40,5 ure, v 2017 pa 39,0 ure na teden.

V 2017 je bilo zaradi reakcije na hud stres in zaradi prilagoditvenih motenj hospitaliziranih 940 prebivalcev Slovenije, kar je bilo skoraj še enkrat več kot v 2005. V vseh letih od 2005 naprej je bilo zaradi te bolezni hospitaliziranih več žensk kot moških (vir: NIJZ).

10. Želim (še več) pomagati drugim

55 odstotkov prebivalcev starih vsaj 16 let je v letu 2015 na kakršen koli način prostovoljno pomagalo osebam v drugem gospodinjstvu ali zapuščenim živalim ali pa so opravljali kakšno drugo prostovoljno delo, ki ni bilo organizirano.

30 odstotkov prebivalcev starih najmanj 16 let je opravljalo prostovoljno delo v okviru različnih formalnih organizacij, skupin ali društev.

 

Deli s prijatelji

-- OGLAŠEVANJE --

Najbolj brano

-- OGLAŠEVANJE --

-- OGLAŠEVANJE --
-- OGLAŠEVANJE --
-- OGLAŠEVANJE --

Preberite tudi

Zagnani mladi, polni idej v ZMŠT Trbovlje

Benjamin Murn je bil s pomočjo mladinske delavke Tjaše Golob uspešen na Movitovem razpisu za sofinanciranje dogodkov v okviru Evropskega tedna mladih 2024, ki...
-- OGLAŠEVANJE --