today-is-a-good-day
15.1 C
Trbovlje
petek, 29. marca 2024
ZON.siPssst!Obsedeno stanje

Obsedeno stanje

Ugotavljam, da se mi obrača želodec, ko slišim besedo investitorji. Vsega se namreč slej ko prej preobješ. Klic po investitorjih odmeva v vseh večjih komunikacijskih kanalih – investicije, vlagatelji, kapitalske naložbe – to je tisto, kar manjka Zasavju. Pa nekaj podjetniške žilice navadne raje, ker ko propadejo državna podjetja, je treba preseči odvisnost od državne pomoči in treba se je znajti sam. Investitorji so torej dobri, Zasavci slabi.

Porabili niso niti sredstev interventnega zakona – za to niso kriva čudna pota, ki jih ubere obsedenost s kapitalom že uveljavljenih gospodarskih družb in zadušljiva birokracija, ampak pomanjkanje splošnega podjetniškega nagona prebivalcev, s katerim bi lahko konkurirali na trgu. To si lahko štejemo za pozitivno značilnost. V naš zagovor lahko rečem, da je čisto mogoče, da ga nimamo zato, ker je človek po naravi nagnjen k sodelovanju in ne tekmovanju in se nekje v kolektivni podzavesti skriva informacija o tem, da so skupnosti, ki so uspele prebroditi krizne čase temeljile na vzajemnosti, enakosti in medsebojni delitvi. Morda gre za arhetipski refleks na gospodarsko krizo (oziroma pomanjkanje v družbi izobilja) 21. stoletja. Kdo bi vedel.

Sigurno ne trboveljski svetniki Stranke modrega centra (!), ki so predlagali nagrado in posebno pohvalo za tistega, ki bo v dolino pripeljal investitorje. Morda se celo pripravlja velika mednarodna konferenca, ki bi jo lahko poimenovali Veliki zasavski lov na vlagatelje, v organizacijski zasedbi NSi-ja.  V vseh debatah in predlogih opažam veliko pomanjkanje politične imaginacije in zgroženost nad idejami, ki ne zagovarjajo stroge konkurenčnosti in ohranjanja vertikalnih lastniških struktur. Torej, premoči tistega (ne)slavnega enega procenta.

Alternative finančnemu kapitalizmu, ki inherentno povzroča zgoraj opisano stanje, obstajajo. Mreža gibanja Degrowth  (www.degrowth.org) na primer operira s konkretnimi idejami, aplikativnimi v lokalna okolja. Prav tako mreža tranzicijskih mest. Gibanja, ki s konkretnimi praksami prehajajo okove kapitalizma in vzpostavljajo drugačno ekonomijo odnosov, postajajo množična globalna mreža.

Njihova realizacija niso instantne rešitve, izvedljive v štiriletnem mandatu, ampak vse življenjska zavezanost k spremembam. Ne pomenijo odpiranja kakršnihkoli delovnih mest-poslati ljudi nazaj v tovarne, celo rudnike. Delovna mesta niso cilj sam po sebi, vprašanje je kakšna. Nadaljevanje norije s fosilnimi gorivi tudi ne. S tem je povezano vprašanje lastništva, ki koncentrirano v rokah manjšine pomeni tudi roko nad življenji, okoljem. Kvalitete sprememb so vprašanje enakovredne soudeležbe v rezultatih dela in zavedanja mej, ki jih postavlja planet. Ta vprašanja se na lovu za investicijami izmikajo, ker so vlaganja cilj sam po sebi. Ključnim vprašanjem, kako bomo živeli, kam gremo, kakšno družbo, ekonomijo odnosov želimo uresničevati, se niti ne približajo.

Z odpiranjem lastniških mrež lahko začnemo pri preprečevanju razprodaje rudniškega premoženja in zahtevo po prenosu v last skupnosti. Konec koncev smo rudarstvo tako ali drugače živeli, regiji je podajal vsebino in smisel, ki so ga generacije ustvarjale skupaj. Ne investitorji, ne abstraktne forme, kot je država oz. enklave lastnikov. Idej za ponovno kreativno rabo je in ustvarjalne prisvojitve pomenov vsebine simbola teh spomenikov in opozorila na čase, ko se je izčrpavalo okolje in življenja tudi.  Zato ne rabimo investitorjev. Ideje so lahko zastonj, prenos lastništva na lokalne skupnosti pa tudi.

Avtor: Snaša Klančar

Kolumna izraža mnenje in videnje avtorja, ki je v zakonskih mejah pri pisanju kolumne svoboden. Kolumna ne odraža mnenja uredništva.

- Oglaševanje -

Najbolj brano


Preberite tudi

POZOR: Delovanje urgentnega centra v aprilu zelo omejeno!

Delovanje urgentnega centra v Splošni bolnišnici Trbovlje bo večino aprila močno omejeno. Začeli bodo z montažo novega CT aparata, s katerim bodo lahko delali...