Zasavčane je prejšnji teden razveselila novica, da bo na zimske olimpijske igre v Pjongčang odpotoval tudi Zagorjan Tilen Sirše, ki se bo z ostalimi sankači boril za čim boljšo uvrstitev. Njegov trener je nekdanji olimpijski prvak, Italijan Kurt Brugger. S Tilnom smo se pogovarjali o njegovih sankaških začetkih, ki so bili precej boleči in o prepoznavnosti sankaškega športa pri nas in v tujini.
Kdaj ste se začeli ukvarjati s sankanjem?
S sankanjem sem se začel ukvarjati spomladi leta 2005, takrat še osnovnošolec, potem ko sem prenehal s treniranjem košarke. Sošolec je takrat že sankal eno leto in mi je predlagal naj poskusim. Zimski športi so me vedno privlačili in sem poskusil.
“… sem čutil, da je to to, in da se lahko uvrstim na olimpijske igre”
Čez nekaj dni se odpravljate na zimske olimpijske igre v Južno Korejo. Je udeležba na največjem športnem dogodku izpolnitev vaših sanj?
S sankanjem je, sploh v Sloveniji, težko uspeti. Sankanje kot šport je medijsko in finančno pri nas slabo podprto, tako da je udeležba na olimpijskih igrah vsekakor največji uspeh in eden največjih dosežkov, ki ga je mogoče v sankanju doseči.
Ste si predstavljali, da se boste uvrstili že na letošnje olimpijske igre?
V bistvu ja, ker sem res zavzeto treniral, oprema je boljša, pa tudi pred zadnjimi olimpijskimi igrami v Sočiju 2014 sem bil že blizu uvrstitvi. In tudi zdaj, ko treniram v partner programu skupaj z italijansko reprezentanco, sem čutil, da je to to, in da se lahko uvrstim na olimpijske igre.
Kakšni so vaši cilji pred odhodom v Pjongčang? Je odličje realno pričakovanje?
Predvsem bi se osredotočil na to, kar je realno pričakovati. Kolajna ni cilj, ker ni realen cilj. Imamo dva dni tekmovanja, vsak dan dve vožnji in moj cilj je, da naredim štiri dobre vožnje z dobrim časom. Mojem mnenje je vedno bilo, da če narediš dobre vožnje, posledično pride tudi rezultat. In mislim, da bo tudi v tem primeru tako, ne želim pa se obremenjevati s samo uvrstitvijo in osvojenim mestom. Vseeno so to olimpijske igre, kjer bom prvič, to je drugačna atmosfera, kot v svetovnem pokalu ali na svetovnem prvenstvu.
“Ne želim se preveč obremenjevati z rezultatom, ker lahko to negativno vpliva na mojo pripravo pred tekmo in posledično tudi vožnjo.”
Kje trenutno največ trenirate in kako naporno je treninge usklajevati s preostalim življenjem?
Vsa leta, odkar treniram sankanje, sem moral treninge usklajevati s šolo in kasneje s študijem, kar je bilo zelo naporno. Ob tem pa sem vsa leta moral tudi delati, saj se od sankanja ne da živeti, ob tem pa sankanje zahteva tudi nekaj vlaganja lastnih denarnih sredstev. Vedno je bilo potrebno usklajevati tri stvari, sankanje, študij in delo. V Sloveniji nimamo ravno veliko infrastrukture, ki je potrebna za sankanje, razen v Kisovcu je štartna rampa. Tako, da večina treningov poteka v fitnesu, ki sem ga večinoma obiskoval v Grosuplju, kjer sem treniral tudi na stadionu, prav tako je del treningov potekal tudi v zagorskem Evroparku. Treningi na ledu pa seveda potekajo v tujini, največ v Nemčiji v 350 kilometrov oddaljenem Konigsseeju, ker je nam najbližji in so tudi treningi najcenejši.
Slovenci imamo skoraj na vsakih olimpijskih igrah v zadnjem času predstavnike v sankanju, kljub temu pa ta šport v pri nas medijsko ni podprt. Zakaj?
Ne samo pri nas, tudi v tujini sankanje kot šport ni finančno zanimiv. Če za primerjavo vzamemo alpsko smučanje – veliko ljudi se rekreacijsko ukvarja z alpskim smučanjem in proizvajalci smuči svoje izdelke prodajajo tudi rekreativcem. Naših sank pa rekreativni športniki ne kupujejo, saj se z njimi ne moreš nikjer voziti, enako je tudi z ostalo opremo, čevlji, čelado, kombinezoni. Pri ostalih športih uporabljajo opremo, ki jo lahko uporablja tudi širša javnost in s tem se lahko šport tudi trži.
Samo za primer: pri nas dobi zmagovalec v svetovnem pokalu manjšo nagrado kot alpski smučar za osvojeno 30. mesto v Kitzbühelu. Tudi globalno gledano se lahko zelo malo športnikov preživlja izključno s sankanjem.
Kakšni so vaši načrti po vrnitvi z olimpijskih iger?
Lani septembra sem magistriral iz geografije, tako da po olimpijskih igrah bo treba razmisliti tudi o službi in zaposlitvi. Trenutno sem fokusiran na olimpijske igre, po vrnitvi pa bo glavni fokus na iskanju službe.
Kaj radi počenete v prostem času, kadar ne sankate?
S punco greva rada v planine, rada tudi kolesariva in plavava. Tudi v prostem času sem namreč rad aktiven.
