Prejšnji teden je pod okriljem Zasavske ljudske univerze potekal strokovni dogodek z naslovom: Ali bomo kos izzivom, ki jih prinaša Strategija dolgožive družbe v Zasavje? Predstavljeno je bilo stanje v regiji, priložnosti in možnosti za vseživljenjsko učenje, večgeneracijsko sodelovanje in socialno vključevanje ter koncept aktivnega staranja in Strategije dolgožive družbe. Lotili smo se izjemno zahtevne teme, o kateri neradi in premalo govorimo, polna dvorana udeležencev je dokaz, da potrebujemo tovrstne diskusije.
V prvem delu je soavtorica vladnega dokumenta Strategija dolgožive družbe Marija Pukl predstavila temeljna izhodišča, ki se nanašajo na trg dela in izobraževanje, samostojno, zdravo in varno življenje vseh generacij, oblikovanje okolja za aktivno staranje, vključenost v družbo. Dejstvo, ki je neizogibno je, da se prebivalstvo stara. Do leta 2030 bo v Sloveniji 140.000 več starejših nad 65+ v primerjavi z letom 2016.
Dr. Ana Krajnc, predsednica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje je opozorila na spreminjanje tretjega življenjskega obdobja, da je je potrebno ostati aktiven tudi po upokojitvi tako v smislu dela kot tudi učenja. Danes vsak človek potrebuje znanje enako kot zrak za življenje.
Veliko je bilo povedanega o tem, da moramo skozi proces spremembe razmišljanja in spremeniti življenjski cikel. Včasih je veljalo, da je mladost čas za izobraževanje, srednja leta za delo in zaposlitev, starost pa za upokojitev in prosti čas. Današnji model je zaradi hitro spreminjajočega sveta in razvoja tehnologije drugačen – je presek vseh treh področij – zato se morajo učenje/izobraževanje; delo/zaposlitev; in upokojitev/prosti čas ves čas prepletati. Pomembno je podporno okolje ki se bo primerno odzivalo na potrebe ljudi po kakovostnem staranju, učenju in vključevanju v družbo. Mladi premalo razmišljajo o prihodnosti in starosti, ker se zdi zelo daleč, na drugi strani pa veliko starejših ostaja doma, neaktivnih, osamljenih, ker se jim zdi, da so prestari za nove izzive in dogodivščine. Stereotipi so precejšnja ovira.
V panelni razpravi so sodelovali še Rosita Razpotnik vodja kadrovske službe Eti d.o.o. Izlake, Anica Klančnik iz Medgeneracijskega društva Srečno Zagorje, Nuša Laznik vodja urada za delo ZRSZ, Katarina Nučič, direktorica Mladinskega centra Trbovlje, Drago Kopušar, direktor Doma starejših Hrastnik, Alenka Forte, direktorica MC Heliks in Polona Trebusak, direktorica ZLU.
Eden od perečih problemov je, da programi vseživljenjskega učenja za starejše kot je npr. Večgeneracijski center Zasavje še niso sistemsko umeščeni in se financirajo projektno. Če projekti so, potem imajo občani na voljo brezplačne programe za razvoj življenjskih kompetenc, ko le-ti prenehajo, se preneha tudi možnost vključevanja. Ljudje pa še niso pripravljeni participirati v svoj osebni razvoj, tisti najbolj ranljivi pa tega niti ne zmorejo. Večgeneracijskem centru Zasavje smo v letu 2018 zabeležili prek 2627 vključenih udeležencev, 1930 izvedenih aktivnosti in skoraj 3000 ur in preko 13.455 obiskov. Načrtovane kazalnike so presegli za polovico in pol, kar govori o tem, da so potrebe večje kot imajo resursov.
Okrogla miza je potekala v okviru praznovanja 60 letnice Zasavske ljudske univerze in promocijske kampanje Moč in radost učenja v sklopu programa Podporne dejavnosti v izobraževanju odraslih v letu 2019, ki jih sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Z njo nagovarjamo vse generacije o pomenu učenja za boljše življenje in spodbujajo socialno vključevanje odraslih, še posebej najbolj ranljivih
Pisano paleto različnih jesenskih promocijskih dogodkov za vključevanje odraslih bodo zaokrožili s praznovanjem 60-letnice ZLU. Učenje je potovanje – tako so naslovili prireditev, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Mladinskim gledališčem Svoboda Trbovlje in bo 21. 11. ob 19. uri v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje.
