Doma Aktualno Pleharji komaj čakajo na prvi “špil”

Pleharji komaj čakajo na prvi “špil”

Tako so se godbeniki strnili prejšnja leta in se zapeljali po mestu. Letos so postavili na prvo mesto zdravje.

Albert Golob, tuba:

”Član orkestra sem že vse od leta 1956 in sem do sedaj sodeloval na skoraj vseh prvomajskih budnicah. Čeprav sem kmalu po prihodu h godbi nekaj let živel v Nemčiji, sem se tudi takrat za prvomajske praznike vračal domov in se godbi priključil pri igranju budnice. Budnica se v zadnjih letih izvaja na podoben način kot nekoč, verjetno pa je največja razlika ta, da smo se včasih iz Zagorja na Pleše odpravili kar peš.”

Marjana Mlinarič-Pikelj, predsednica:

”Zelo sem ponosna na naša dekleta in fante Pihalnega orkestra SVEA Zagorje. Vem, da že zelo pogrešajo tako vaje, druženja, predvsem pa nastope, vendar vse to bo, samo če bomo ostali zdravi. Budnica bo letos pač malo drugačna, morda nenavadna, vendar bo! Lepe praznike vsem.’

Pihalni orkester SVEA Zagorje neprekinjeno deluje že vse od leta 1861. Orkester letno organizira najmanj dva samostojna koncerta, hkrati pa sodeluje na več kot 25 različnih povorkah, otvoritvah, sprejemih in drugih dogodkih. Orkester vsako leto izvede tudi prvomajsko budnico po Zagorski dolini. Svojo prvo budnico je orkester odigral že leta 1890, takrat še kot Premogarska godba Zagorje, to tradicijo pa nadaljuje tudi v zadnjih letih.

Godbeniki z budnico običajno začnejo ob 6. uri na Izlakah in nadaljujejo v Kisovcu ter v različnih krajevnih skupnostih Zagorja ob Savi. Med igranjem budnice godbenike pričakajo številni posamezniki in na ta način pripomorejo k veselemu vzdušju, hkrati pa poskrbijo, da godbeniki niso niti lačni niti žejni. Budnica se zaključi v Kotredežu pred okrepčevalnico Gasilček, kjer godbenikom postrežejo s pravim prvomajskim zajtrkom. Po zajtrku se godbeniki odpravijo na Pleše, tam pa ob 11. uri že tradicionalno sodelujejo na proslavi ob Prvomajskem srečanju na Plešah, kjer se vsako leto zbere več tisoč pohodnikov.

V letošnjem letu je pandemija Covid-19 žal onemogočila tradicionalno izvedbo prvomajske budnice. Igranje v skupini bi namreč pomenilo preveliko zdravstveno tveganje za člane orkestra in tudi za zveste poslušalce. Kljub temu, pa so se v Pihalnemu orkestru SVEA Zagorje potrudili, da občani tudi v letošnjem letu ne bodo ostali brez prvomajske budnice. S pomočjo gasilskih društev so zvoke Pihalnega orkestra SVEA Zagorje lahko slišali prav v vseh delih Občine Zagorje ob Savi. Poleg tega, pa so godbeniki pripravili tudi posebno »Budnico« in na podlagi svojega video posnetka zbrali utrinke lanskoletne izvedbe.

»Želimo vam lepo praznovanje in upamo, da se čim prej spet srečamo na naših nastopih in koncertih« v en glas poudarijo godbeniki.

Klemen Drnovšek, tajnik:

”Nastop na prvomajski budnici je vedno nekaj posebnega in se ga z veseljem udeležim. Najlepši je pogled na nasmejane občane, ki nas pozdravljajo s svojih balkonov in oken, na slovenske zastave, ki plapolajo v jutranjem vetru in na številne posameznike, ki nas pričakajo ob trasi budnice. Upam, da bodo zdravstvene razmere kmalu spet dopuščale vrnitev na stare življenjske tirnice.”

Peter Kuder, dirigent:

”Budnica je za godbenike stara in lepa tradicija. Ne spomnim se, da bi jo kdaj v zadnjih tridesetih letih odpovedali, niti če je bilo slabo vreme. Letos je situacija takšna kot je, mislim pa, da glasbeniki, bolj kot budnico, pogrešamo redna tedenska druženja na vajah in številnih nastopih, ki smo se jim in se jim bomo morali, kot kaže, za še nekaj časa odpovedati.”

Neva M. Hafner, saksofonistka:

»Prvomajska budnica je eden tistih ”špilov”, ki nas spomnijo, od kod naš orkester izhaja. V sebi združuje veselje ob druženju in skupnem igranju, hkrati pa ima zaradi praznika tudi globlji pomen. Letos budnice pleharji žal ne bomo mogli izvesti v živo, sem pa prepričana, da bomo Zagorjane, takoj ko bo možno, spet razveseljevali z našimi nastopi, saj tako vaje, kot nastope in z njimi povezano druženje vsi godbeniki že močno pogrešamo.«

Manca Pišek, klarinetistka:

»1.maj. Zgodnje jutranje ure. Naj bo mraz, veter, dež, sneg. Zbor pleharjev, malo zmačkanih, malo zmečkanih, ker po kresovanju takšen pač si. Preštevanje. Nekdo manjka. Brez njega ne gre. Telefon brni, brni, kar naenkrat pa »o, kurja«!

Prva postaja Izlake. Einšlag! Na juriš! Komandant Stane! Mrzli inštrumenti, škripanje, piskanje, ampak hitro steče. Trobente, vsakega predramijo. Potem pa šilce žganega, kos potice in naslednja postaja. Pa druga, tretja, jih je kar nekaj. Tako nekako gre vsako jutro 1. maja že desetletja. Luštno! Prav zares. Za dušo. Vsako leto  na istem vogalu, na istem balkonu, isti ljudje. Ljudje, ki jim je mar za tradicijo!

Letos pa bo le ta žal prekinjena. Prebudila vas bo drugačna budnica. Zvoki bodo ravno tako segli v vse kotičke mesta, a žal ne bodo prihajali iz srca.«

Print Friendly, PDF & Email