Svojo zgodbo o srečanju z rakom nam je zaupala Lidija Hutar, koordinatorka skupine za samopomoč Trbovlje. “Z boleznijo sem se srečala pri komaj 35 letih, ko so mi odkrili raka na dojki,” je začela pripovedovati težko zgodbo, ko so ji s posegom odstranili tumor in bezgavke. Da gre za borbo za življenje se je naša sogovornica zavedela šele, ko je začela zdravljenje s kemoterapijo in obsevanjem. “Moj tedaj osemletni sin me bo še potreboval,” se s cmokom v grlu spominja Lidija.
Njena borba pa se ni nehala po prvih kemoterapijah: “Letos me je nečakinja, ki je za rakom dojke zbolela stara komaj 29 let, naročila na pregled v ambulanto za onkološko genetsko svetovanje. Izkazalo se je, da sem nosilka mutacije gena BRCA-1. Iz preventive so mi odstranili jajčnika in jajcevoda. Kasneje sem prestala še odstranitev maternice.” Uteho je poleg družine poiskala v skupini za samopomoč bolnikov z rakom. Srečanja so ji dala nov zagon v življenju.
DORA ji je rešila življenje
Na prvi pogled podobna, a hkrati povsem drugačna je izkušnja Alenke Novak. “V letu 2010 je DORA prvič obiskala Trbovlje. Pravkar sem dopolnila 50 let, ko sem prejela vabilo na mamografijo. Zakaj? Saj sem na mamografiji vendar že bila. Tam so mi povedali, da sem zdrava.” Odzvala se je in doživela šok. Diagnoza: invazivni maligni tumor v levi dojki.
Sledili so kirurški poseg, obsevanje, petletna hormonska terapija. “Svet se v trenutku zruši, nanj gledaš s popolnoma nove perspektive. Kaj je pravzaprav sploh pomembno?” opisuje vedno nasmejana Alenka in zaključi: “Vse terapije so za mano. Zdaj sem zdrava. Kaj bi se zgodilo z mano, če se vabilu na pregled ne bi odzvala? Hvala DORI, hvala Tončki, hvala življenju!”
Skupina za samopomoč Trbovlje
Skupina za samopomoč bolnikov z rakom Trbovlje bo leta 2019 obeležila 30 let delovanja. Pobudo za nastanek skupine je podala Tončka Odlazek, pomoč ob nastanku sta nudili še Marinka Zeletel, takratna direktorica ZD Trbovlje in Marjana Jazbec, medicinska sestra z referata za zdravstveno vzgojo. Prvič se je skupina srečala leta 1989 v trboveljskem delavskem domu.
Vsak član ima svojo, povsem edinstveno zgodbo
Skupina danes šteje 78 članov in deluje pod vodstvom koordinatorke Lidije Hutar ter strokovne vodje Zdenke Deželak. Vsak član ima svojo, povsem edinstveno zgodbo, nudijo si medsebojno podporo in pomoč. Njihov moto je: Kdor išče cilj bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa išče pot bo cilj vedno nosil v sebi. (N. Zaplotnik)
Movember
V oktobru je skupina, tudi ob pomoči zasavskih študentov, izvajala aktivnosti v okviru rožnatega oktobra – svetovnega meseca boja proti raku dojke. Na stojnicah po vseh treh občinah so poudarjali predvsem pomembnost programov DORA, ZORA in SVIT. Žal jim je vsakogar, ki je odšel mimo, ko je zagledal besedo rak. Mogoče s tem pokaže strah pred boleznijo, ampak rak ni nalezljiv, so poudarile prostovoljke.
V podporo osveščanju o raku prostate in mod pravkar poteka projekt Movember. Prostovoljke so poskrbele, da bodo zloženke o raku prostate in mod, prav tako pa tudi gradivo o pljučnem raku, na voljo v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih.
Vse, ki bi težave morda lažje prebrodili skupaj z nami, sebi enakimi, vas prijateljsko vabimo v našo sredino, kajti živimo drug za drugega, je povabilo skupine, namenjeno vsem, ki bi si želeli njihove pomoči in podpore (Lidija Hutar, 031 702 159).
