Doma Aktualno POGOVOR: Marijina življenjska univerza

POGOVOR: Marijina življenjska univerza

Častna listina Zveze združenj borcev za vrednote NOB, ki jo je dobila Trboveljčanka Marija Govejšek, je najvišje borčevsko priznanje, ki ga vrh Zveze podeljuje za izredno uspešno in kakovostno uresničevanje programskih usmeritev Zveze, za ohranjanje pridobitev in negovanje vrednot NOB ter za njihovo uveljavljanje v družbi.

Ob 75. obletnici zmage in osvoboditve je Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije v Pionirskem domu v Ljubljani 15. oktobra pripravila slavnostno razširjeno sejo predsedstva, na kateri so podelili listine in zlate plakete ZZB NOB Slovenije. Najvišje priznanje ZZB NOB Slovenije je za leto 2020 za ohranjanje pridobitev in negovanje vrednot NOB in za njihovo uveljavljanje v družbi, med drugim prejela Marija Govejšek, dolgoletna predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Trbovlje.

Marija je do leta 1980 bila zaposlena na Rudisu in bila povsem zadovoljna z delom, ki ga je opravljala. Njen oče je bil partizan ter član ZB in Marija mu je večkrat kaj pomagala. Po nagovoru očetovih soborcev pa je postal tehnična sekretarka v tedanji trboveljski borčevski organizaciji, kjer je ostala do upokojitve in še potem.

Štirinajst let po prihodu so mi predlagali, da postanem tudi članica borčevske organizacije in sem leta 1994 tudi uradno postala borka za vrednote NOB. Glede na to, da je živih borcev vse manj, so od leta 1991 lahko člani tudi tisti, ki niso bili v partizanih in s članstvom postanejo borci za vrednote NOB. Pred tem so člani lahko bili samo veterani. V obdobju 1991-2000 smo v Trbovljah imeli približno 1200 članov. Še ni tako dolgo, ko se je skupno število članov v Zasavju gibalo okrog 2500, zdaj pa število žal upada, opaža Marija.

Leta so tekla in Marija se je upokojila. Ni bila vajena sedeti doma, še vedno je prihajala v prostore ZB in pomagala. Leta 2004 so jo izbrali za predsednico ZB za vrednote NOB Trbovlje. Skrbela je za ugled in napredek društva, družabno življenje članov, medsebojno pomoč … Težko bi bilo našteti vse zadolžitve, ki jih je uspešno in z veseljem opravljala. Vse proslave, ki so jih v društvu uspešno organizirali so bile dobro obiskane. Dolžnost predsednice je uspešno opravljala šestnajst let, letos pa je to dolžnost predala Bogdanu Štehu.

S tem pa se njeno delo še zdaleč ni končalo, saj deluje še naprej kot podpredsednica združenja. Ponosna je na vsa priznanja, ki jih je dobila. Njena velika želja je, da uredi arhiv za vsa leta nazaj. To je izredno zahtevno delo, za kar bo potrebovala precej časa. Zanamci bodo na ta način dobili obsežno dokumentacijo, kjer bo vedno moč preveriti, kaj in kako se je dogajalo v Zasavju v drugi svetovni vojni.

“Danes so se ljudje zelo polarizirali, zato želim, da bodoči naraščaji dobijo realno sliko o borbi partizanov v Zasavju in Sloveniji. Veliko je neresnic in polresnic. Ni vse črno-belo, kot bi nekateri želeli prikazati”, meni Govejškova.

Dejavnosti v društvu so raznolike. Nekaj let je izhajal njihov časopis Včeraj za jutri, ki je žal sčasoma postal preveliki finančni zalogaj. Vsako leto se redno udeležujejo letnih srečanj in obletnic na Poljani, kjer je bila zadnja bitka v drugi svetovni vojni, Podljubelju- taborišču Ljubelj, Ljubljani … Poleg rednih srečanj pa vsako leto raziskujejo manj znane kraje, kjer še niso bili. Povežejo se z borci v kraju in obiščejo partizanska obeležja. Tudi izven Slovenije gredo. Obiskali so že Rab, Gonars, Rižarno …

Letos je marsikaj drugače. Na samem začetku leta so se udeležili državne proslave v Dražgošah in Gračnici v Rimskih Toplicah, potem pa se je žal vse iz že znanih razlogov ustavilo. To velja tudi za vsa družabna srečanja.

Marija pohvali njene predhodnike kot gospodarne, saj jim je uspelo prihraniti precej sredstev, katera so potem namenili za nakup dveh apartmajev v Podčetrtku, kamor člani radi odhajajo na oddih.

Tudi sodelovanje z borci iz Hrastnika in Zagorja je odlično. Udeležujejo se vseh pomembnih dogodkov v vseh treh občinah.

Marija pravi, da ni nikoli obžalovala, da je pred 40 leti zamenjala službo. Izkušnje in znanje, ki jih je pridobila pa ocenjuje kot njeno uspešno dokončano življenjsko univerzo.

 

Print Friendly, PDF & Email