Topli sončni žarki so zvabili na plan tudi kače. Na slednje so nas opozorili bralci, ki so jih opazili na sprehodu in pri delu na vrtu. Ker se ljudje neznanega hitro prestrašimo, smo preverili ali so bile opažene kače nevarne in kako pravzaprav prepoznati strupene kače, ki se nahajajo tudi v Zasavju.
Kačo na fotografiji je Trboveljčan srečal na pokopališču in priložnost izkoristil še za opazovanje in hiter posnetek. Biologinja Irena Furlan je kačo nemudoma prepoznala in ocenila, da gre za navadnega goža. Brez skrbi, gre za povsem nenevaren primer luskaste plazilke, ki se pogosto zadržuje v bližini človeških bivališč, saj tam najde dovolj hrane. Prehranjuje se namreč z mišimi in drugimi manjšimi sesalci, v slast pa ji gredo tudi ptiči in njihova jajca. Navadnega goža uvrščamo med največje slovenske kače, saj zraste tudi do dveh metrov ali več. Prepoznali ga boste po temnorjavem do črnem hrbtnem predelu, ki je posut z drobnimi belimi pikicami, trebušni del pa je običajno rumene ali bele barve. Majhno glavo pokriva devet večjih lusk, če boste za glavo opazili svetlo liso, pa je to znak, da gre za mlajšo žival.
Poleg navadnega in progastega goža, lahko v Zasavju pogosto srečate belouško, redkeje pa tudi preostalih pet slovenskih nestrupenih kač: smokuljo, črnico, belico, kobranko in polstrupeno kačo mačjeoko, ki je človeku povsem nenevarna.
V Sloveniji imamo tri vrste strupenih kač: laški gad, modras in navadni gad
Da boste izmed enajstih kač, ki jih najdemo v Sloveniji prepoznali tudi strupene primere, sledite sledečim značilnostim:
kratko, čokato telo, dolgo od 50 do 70 cm
kratek rep, spodaj rdeče obarvan
navpično zožena očesna zenica
na glavi drobne luske in največ tri večje ploščice
modras: rožiček na vrhu gobca
cikcakasti vzorec na hrbtu
POZOR: Nekateri primeri gada imajo namesto cikcakastega vzorca samo prečne proge ali pa so popolnoma črni.
Ko ugrizne strupenjača …
Slovenske kače se ljudi bojijo, do napada strupenjače lahko pride v obrambi, če jo nehote prestrašite. To se lahko pripeti denimo pri kmečkih opravilih in na sprehodu po gozdu ali v visoki travi. Ker so kače gluhe, je dobro, da jih nase opozorite s potrkavanjem palice po tleh ali po rastlinju.
Kljub previdnosti seveda lahko pride do kačjega ugriza, a naj vas potolažimo, da se to zgodi zelo redko in da piki slovenskih strupenjač večinoma niso smrtno nevarni. »Po drugi svetovni vojni ni, kolikor mi je znano, zabeleženega primera, da bi kdo umrl zaradi strupene kače,« pojasnjuje Furlanova.
V kolikor pride do ugriza, poiščite zdravniško pomoč, zlasti, če je ogroženo zdravje otroka, starejše ali bolne osebe. Posebna previdnost velja tudi, če je osebo kača ugriznila v predel glave.
Čeprav večina misli, da je nevaren prav strup, ki ga kača izloči v podkožje, pa temu ni tako. Veliko bolj nevarna je namreč morebitna alergijska reakcija na tuje beljakovine. Zanimivo je tudi to, da strupenjača ob ugrizu ne vbrizga vedno tudi strupa.
Ne ubijajte kač!
Spoštujte naravo. Kače so izjemno koristne živali, saj se hranijo predvsem z glodalci. Zaradi slabega poznavanja se jih številni ljudje pretirano bojijo. Posledica nevednosti so pogosti poboji že tako ogrožene slovenske živali. »Kače so v Sloveniji močno ogrožene in zavarovane z zakonom. To pomeni, da jih ne smemo preganjati, pobijati ali zadrževati v ujetništvu,« je še za ZON poudarila biologinja in pedagoška vodja, ki se ukvarja z izobraževanjem in premagovanjem predsodkov do kač.
Foto: Irena Furlan; D.Č.
Avtor: V.M.
