Nesrečni avgust 2016 je s poplavami in plazovi pošteno udaril na hrastniškem območju pa deževje kakšno leto kasneje tudi.
Posledice katastrofe bi bile manjše, če bi očistili brežine in vodotoke, je že takrat opozori župan Miran Jerič.
Na Agenciji za okolje ugotavljajo, da se na vodnih in priobalnih zemljiščih nabirajo podrta in poškodovana drevesa in ostala vegetacija. Celo pojavljajo se deponije silažnih bal ter odpadki, ki ovirajo in zmanjšujejo pretočnost strug vodotokov.
Odgovorni so lastniki
Zakon o vodah pravi, da morajo lastniki in uporabniki teh zemljišč očistiti območja in nikakor ne smejo odlagati materialov in snovi, o odlaganju tretjih oseb pa morajo obvestiti vodovarstvenega nadzornika.
Pa smo o brežinah vodotokov povprašali še na hrastniški občini. “Le ti so v upravljanju države, ki izvaja tako pregledniško službo (rečni nadzornik), kot tudi vzdrževanje, čiščenje in investicijsko vzdrževanje” nam pojasni Tomaž Sihur. Skupaj z občinsko službo spremljajo stanje na vodotokih, vzdrževanje pa poteka skladno s programi in finančnimi viri države. So pa tudi v Hrastniku zaznali, da se občasno v vodotokih in na njihovih brežinah pojavljajo odpadki.
Zadnje neurje je v strugi potoka v Krnicah prineslo precej nakopičenih odpadkov, zanje pa niso odgovorni le neposredni lastniki, poudari Sihur, temveč je problem “širše narave”.