Doma Aktualno S “flosom” po najdaljši slovenski reki

S “flosom” po najdaljši slovenski reki

Direktorica KTRC Radeče Duška Kalin

Radečani so izjemno ponosi na svojo »flosarsko« zgodovino, ki roko na srce res ni zanemarljiva. Z uredništvom smo se jim pridružili na »rajži« kot ji sami radi rečejo. Na splav nas je ekipa utečenih flosarjev. Za krmilom novega splava, ki ga je Kulturni turistični rekreacijski center Radeče prejel 20.  junija je samozavestno stal kapitan Drago, splav Savus LA 004, kot so ga poimenovali pa so mu pomagali upravljati izkušeni kolegi. Čeprav kot nas je podučila direktorica KTRC Duška Kalin, ki je povezovala našo plovbo na splavih ni bilo prostora za ženske, so sedaj na njih še kako zaželene, tako ji družbo dela »frajla« Vera, ki skrbi za pogostitev obiskovalcev. Splav je sicer dobil ime po poganskem bogu Save in je plod projekta »Obudimo savske zgodbe«, kjer so moči združili KTRC, občina Radeče in Posavski muzej Brežice.

Nekateri se radi v Savi tudi skopajo

Plovba po reki Savi poteka od Radeč do Zidanega Mosta in nazaj, vzame pa vam približno 2 uri in pol, med tem časom se ekipa na čelu z direktorico potrudi, da čas mine hitro in da je plovba tako zabavno kot informativna. Beseda teče malo o zgodovini flosarstva malo o zgodovini samih Radeč in njihovega turističnega društva. Binč, ki je opravljal vlogo »kormoniša« se pravi kapetana na splavu mi pove, da se najdejo tudi takšni, ki s splava skačejo v Savo, kar je seveda prepovedano.

Zanimivo in zabavno doživetje

Preden goste pogostijo s »flosarskim« golažem, še nabrusijo pete ob spremljavi žive glasbe in splav obrnejo nazaj proti Radečam. Tudi vožnja nazaj je informativna izstopa pa krst »zelenca« se pravi novega flosarja, ki ga izberejo. »Zelenc« mora opraviti, kar nekaj nalog preden ga krstijo s precejeno savsko vodo. Naša pot do pristana je do konca minila ob petju in plesu in kljub poskočnim korakom je bil splav v vsakem trenutku trden in je dajal občutek kvalitetne izdelave, ki je seveda plod radeškega znanja. Po pristanku mi direktorica pojasni, da je približno 40 odstotkov gostov tujcev, ki organizirano pridejo k njim, domači gostje pa so ponavadi bodisi društva bodisi podjetja. Vsekakor zanimiva in pestra izkušnja, ki kljub modernizaciji splava pričara neko pozabljeno skoraj romantično vzdušje.

Print Friendly, PDF & Email