Vseslovenska akcija Teden pisanja z roko 2020 je marsikje od osnovnih dobila še dodatne razsežnosti. V Večgeneracijskem centu Zasavje pri Zasavski ljudski univerzi so ravno v času akcije, ki se z današnjim dnem sicer zaključuje, izvedli tečaj kaligrafije.
Učiteljica Natalija Resnik Gavez, ki kaligrafije ne vidi le kot pisane besede, pač pa tudi kot umetnost sproščanja in estetike hkrati, je svojim tečajnikom pripravila posebno predavanje o pomenu lepopisa ter pisanja z roko.
Kaligrafska delavnica je bila izvedena na pobudo društva Radi pišemo z roko, tudi zato, da se opozori na spretnost pisanja z roko, kateri se pripisuje vedno manj pomena. “Vendar je pisanje z roko,” kot pravijo v društvu, “izvirna človekova aktivnost in pomembna spretnost, ki jo lahko krepimo in razvijamo le z vajo.”
Učiteljica Natalija iz Sveta ustvarjalnosti poudarja, da je kaligrafija brezmejna ustvarjalnost ob meditaciji v gibanju. “Ob učenju veščin pisanja in ob vajah lepopisja oz. kaligrafije razvijamo koncentracijo in sposobnost za vizualizacijo. Ob potezah peresa v določeni smeri se učimo prepoznati detajle posameznih črk in tako razvijajamo sposobnost pozornosti. Ta veščina ročnega izražanja je posebej primerna za otroke, pa tudi odrasle, ki v svetu polnem digitalne tehnike nimajo možnosti izvajati ročnih spretnosti in tako skozi zabavo razvijati sposobnost osredotočanja misli in predvsem potrpežljivosti,” je udeležencem tečaja razložila ljubiteljica umetnosti pisanja z roko.
Čemu še pisati z roko v digitalni dobi?
Kot je zapisala, a tokrat ne z roko kot na nedavni delavnici, Anja Biljana Lenart iz Zasavske ljudske univerze, “raziskave kažejo, da naši možgani bolje delujejo pri pisanju z roko kot pri pisanju z računalnikom. Informacija, ki jo napišemo z roko, se v spominu zadrži dlje časa. Pri pisanju z roko se nam utrne več idej, ohranjamo pa tudi dolgotrajnejšo pozornost. S tem prispevamo k ohranjanju finih motoričnih spretnosti, ki so potrebne za večstranski razvoj osebnosti.”
