Ministrstvo za šolstvo je poslalo osnovnim in srednjim šolam okrožnico, v kateri želijo podatek o skupnem številu učencev ter odgovor staršev, ali se strinjajo s samotestiranjem otrok. Niti ene informacije o tem, kako bi samotestiranje potekalo, naj pa bi z njim začeli že 15. aprila, so zapisali.
V Zasavju so osnovne šole morale navesti število učencev tretje triade in starše vprašati, koliko otrok oziroma staršev se strinja s samotestiranjem. Odziv je zelo slab, v Zasavju se s samotestiranjem strinja od 10 do 20 odstotkov staršev.
Zdravstveni minister Janez Poklukar je včeraj na tiskovni konferenci povedal, da je cilj samotestiranja da bi imeli šole odprte na način kot pred 1. aprilom. Predlagali bodo izvajanje samotestiranja kot ga izvajajo denimo v Avstriji, na Češkem …“V teh dneh pripravljamo podlago, od filma do infografik, kot tudi ostale predstavitve za širšo javnost”, je dejal. Jutri naj bi imeli sestanke z ravnatelji srednjih šol, v začetku naslednjega tedna z ravnatelji osnovnih šol.
Ker v okrožnici ministrstva ni nobenih informacij o poteku samotestiranj, so bila vprašanja staršev po poslani anketi, prav iz tega naslova, pove Uroš Burgar iz OŠ Ivana Kavčiča, kjer se je za samotestiranje odločilo 12 odstotkov staršev.
Kdaj, kako, na kakšen način …?
Da so bile informacije s prostovoljnim testiranjem zelo skope, poudarja tudi zagorska ravnateljica Nataša Grošelj. Od 163 učencev bi se možnosti samotestiranja poslužilo le 20 staršev, ostali potrebujejo več informacij ali pa se s tem sploh ne strinjajo. Grošljeva ni proti samotestiranju: »Mislim, da bi doprineslo k varnejšem učenem okolju v šoli. Razrešilo bi marsikatero dilemo ali gre lahko otrok v šolo, pa je samo smrkav ali je okužen z Sars-CoV19. Seveda pa za končno odločitev še ni čas, saj nimamo nikakršnih informacij kdaj, kako, na kakšen način …«
Vprašalnik so staršem poslali tudi na OŠ Trbovlje, kjer dodatnih vprašanj staršev niso prejeli, je pa interes za samotestiranje izrazilo 23% (od 193 je vprašalnik izpolnilo le 117 staršev). »Upam, da izkazan (ne)interes za samotestiranje učencev ne bo pogoj za ponovno odpiranje šol 12. aprila« izrazi skrb ravnateljica Petra Čede in doda: »Dejstvo pa je, kar je bilo predstavljeno že v medijih, da tako majhen odstotek zainteresiranih, ne bo prav dosti pripomogel k zmanjšanju širjenja okužb med šolsko populacijo.«
V Hrastniku je bil odziv na pobudo o samotestiranju slab. Od 208 učencev tretje triade bi s samotestiranjem soglašalo le 10 odstotkov staršev. Samotestiranje je eden od ukrepov, ki bi na nek način pripomogel k lažjemu nadzoru širjenja virusa znotraj nekega prostora in posledično bolj nemoteno šolanje, je prepričana Polona Dolanc, ravnateljica OŠ NHR Hrastnik, saj se je prav pri tedenskem testiranju zaposlenih izkazalo, da so odkrili nekaj okužb in širjenje virusa pravočasno zajezili. »Je pa res, da ukrep samotestiranja ni bil primerno predstavljen ne ravnateljem ne staršem učencev in posledično tudi s strani staršev ni razumevanja za izvajanje le tega. Hkrati pa se moramo vprašati, kako zanesljivi bodo rezultati testov, ki jih ne bodo opravljali zdravstveni delavci.«
Tudi na zagorski šoli OŠ Ivana Skvarče se s samotestiranjem strinja le 10 odstotkov staršev, ki bi, kot je navedla ravnateljica Kristina Renko, želeli bolj konkretne informacije. »Samotestiranje zadnje triade je smiselno, če se samotestira večina.«
Prav toliko, torej 10 odstotkov staršev bi dovolilo samotestiranje otrok na OŠ Tončke Čeč. Tako kot tudi na ostalih šolah ravnateljica Katarina Pajer Povh meni, da so informacije zelo skope in so bila vprašanja staršev po poslanem vprašalniku prav iz naslova načina izvedbe testiranja.
