Da volilni okraji niso oblikovani v skladu z ustavo in da taka ureditev onemogoča, da bi vsak volilni okraj imel poslanca, ocenjuje Državni svet. Manjši kot je okraj, več možnosti za izvolitev? O tem naj bi jutri odločilo Ustavno sodišče.
Volilci ne vedo, kaj se zgodi z njihovim glasom
V zahtevi, ki je bila sprejeta že leta 2015, so državni svetniki zapisali, da takšne volitve ne omogočajo oblikovanje stabilnih vlad in onemogočajo kandidature nestrankarskim kandidatom. Obenem pa volilci ne vedo, kaj se zgodi z njihovim glasom. Posledično je na parlamentarnih volitvah udeležba manjša.
Po mnenju državnih svetnikov je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa volilne enote in volilne okraje, v neskladju z ustavo, prav tako pa tudi v nasprotju z zakonom o volitvah v DZ. Ta namreč določa, da se poslanci volijo po načelu, da se en poslanec voli na približno enako število prebivalcev ter da se volilne enote oblikujejo po načelu, da se en poslanec voli na približno enako število prebivalcev. Tega pa trenutno oblikovani volilni okraji po mnenju državnih svetnikov ne omogočajo.
Trenutno proporcionalni volilni sistem
Zaradi proporcionalnega volilnega sistema z volilnimi okraji, ki velja v Sloveniji, namreč ni nujno, da so v DZ izvoljeni tisti kandidati, ki dobijo največ glasov. Tako je tudi število glasov tistih, poroča STA, ki so bili izvoljeni, tudi zaradi velikosti okrajev lahko precej različno. Tako je na junijskih državnozborskih volitvah denimo predsednik SDS Janez Janša prišel v parlament z okoli 7000 glasovi volivcev, poslanec DeSUS Ivan Hršak pa jih je dobil manj kot 400.
Letos se je to izkazalo pri dveh vidnejših politikih, ki se nista uvrstila v DZ, na primer predsednika DeSUS Karla Erjavca in predsednico SAB Alenko Bratušek.
