Doma Aktualno S strehe Občine Zagorje električna energije za sosednje zgradbe?

S strehe Občine Zagorje električna energije za sosednje zgradbe?

Pa poglejmo - če bi na stavbi Občine Zagorje postavili sončno elektrarno in iz tega naslova oskrbovali še nekaj sosednjih objektov, ki možnosti za postavitev nimajo, bi lahko zgradili Skupnost sončnih elektrarn in izkoristili obnovljive vire, privarčevali in prihranili okolju.

Da ima Zagorje potencial, so prepričani v podjetju Gen-i Sonce, ki so z zagorsko občino podpisali tudi namero z namenom spodbujanja gradnje sončnih elektrarn na javnih objektih.

V Zagorju že imajo izkušnje s sončnimi elektrarnami

Matej Drobež iz zagorske občinske uprave je ob tem povedal, da občina že ima dve svoji sončni elektrarni, in sicer na strehi Kulturnega centra Delavski dom in na strehi Osnoven šole Ivana Skvarče. Obe elektrarni skupaj sta do sedaj proizvedli okoli 300 MWh električne energije in s tem okolju prihranile okoli 500 ton CO2. Sončna energija namreč spada med obnovljive vire energije in je ena od rešitev za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje, ki nastanejo ob kurjenju fosilnih goriv, pri katerem nastajajo večje količine strupenih plinov in prašnih delcev.

Sonce prihodnost pridobivanja energije?

Najbrž ravno zaradi tega, je Društvo Trajnostne Energije skupaj z občino, organiziralo podrobno predavanje o načinih izkoriščanja sončne energije in modelih izgradnje samih solarnih sistemov, kar je predstavil prof. dr. Sašo Medved iz Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Na svojem predavanju je izpostavil, da se sedaj največkrat ukvarjajo s problemom, kako skladiščiti energijo v hranilnikih energije, kar bi omogočilo hrambo toplote skozi celotno leto, tudi takrat, ko sončne energije ni.

Po mnenju Medveda potrebujemo sožitje med proizvodnjo električne energije in toplote s pretvorbo sončne energije. Podal je tudi primer Danske, ki si je zadala cilj, da po letu 2050 ne bo več koristila neobnovljivih virov energije.

Investicija zastavljena na prav način bi se povrnila v 7, najkasneje v 10 letih

Gregor Hudohmet

Gregor Hudohmet, direktor podjetja Gen-I Sonce d. o. o. je podrobneje predstavil mikrosončne elektrarne in priporočal postopen prehod na individualno samooskrbo z električno energijo. Opozoril je tudi, da investicije subvencionira Eko sklad, vendar pa traja tudi več mesecev, da vlogo odobrijo. Ob tem pa še opozoril na težave, da morajo investitorji oddati vlogo na Eko skladu pred začetkom investicije. Po besedah Hudohmeta naj bi se investicija v lastno sončno elektrarno za individualno oskrbo povrnila že v 7 letih.

Na naše vprašanje, kakšna je življenjska doba takšnih solarnih sistemov, izvemo, da stroka ocenjuje življenjsko dobo sistema na 25 let, za same sončne panele pa vsaj 30 let. “Poznam tudi sončne sisteme, ki delujejo že 60 let,” je še navrgel Hudohmet.

Print Friendly, PDF & Email