-- OGLAŠEVANJE --

Samo oktobra in novembra v Zasavju 15 prijav zaradi družinskega nasilja

-- OGLAŠEVANJE --

Od maja do danes so policisti v Zasavju obravnavali 60 primerov družinskega nasilja, največ na območju PP Litija – kar 14. Samo oktobra in novembra so zasavski policisti posredovali 15-krat. Podatki so zaskrbljujoči, saj vemo, kot poudarja policija, da vse žrtve nasilja tega sploh ne prijavijo. 

Vse do 10. decembra potekajo mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami, ki se zaključijo z mednarodnim dnevom človekovih pravic. Četudi so ženske bolj osveščene, kot pravi Milena Trbulin, predstavnica za stike z javnostmi PU Celje, pa mora družba vztrajno stremeti k ničelni toleranci do nasilja, zaradi česar vsako leto od 18. novembra do 10. decembra poteka vrsta preventivnih aktivnosti za zaščito žrtev nasilja v družini ter spolnih zlorab. Žal so med njimi tudi otroci.

Raziskave kažejo, da je v Sloveniji psihično nasilje izkusila vsak druga ženska, medtem ko vsaka peta doživlja fizično nasilje.

V Zasavju število obravnavanih primerov družinskega nasilja po podatkih policije ne narašča.

Policijska postaja     primeri maj-nov 2020  žrtve mladoletniki  primeri okt-nov 2020
PP Hrastnik                        8                             5                            4

PP Trbovlje                       12                             1                            4

PP Zagorje ob Savi             6                             0                            2

PP Litija                           14                             0                            5

 

“Število zaznanih in obravnavanih kaznivih dejanj v nobenem obdobju tega leta ne izstopa,” pojasnjuje Tomaž Tomaževic iz PU Ljubljana na naše vprašanje, ali je stres zaradi epidemije korona virusa in bivanja v karanteni vplival na povečanje števila primerov družinskega nasilja v Zasavju.

Je pa res, da realnega stanja razširjenosti tovrstne kriminalitete nimamo, saj vse žrtve nasilja na prijavijo. “Policisti se pogosto srečujejo s prijavami tako imenovanih tretjih oseb, ki niso osebno vpletene v dogodek nasilja. Dogaja pa se tudi, da se tretje osebe ne želijo vpletati v “družinsko nasilje” kjer se izvršuje nasilje in so le nemi opazovalci.”

Ko žrtev ne prizna


In kaj lahko policija naredi, če žrtev ne prizna, da je bila napadena?
V teh primerih gre običajno za uradno pregonljiva kazniva dejanja, katerih sume policisti preiskujejo po uradni dolžnosti, ne glede na to, ali je prijava oziroma volja oškodovanca podana ali ne. Policisti so dolžni storiti vse potrebno, da se zberejo vsa obvestila, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz, in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka,” poudarja Tomaževic.

Vsak dan zaradi nasilja umre 7 žensk

V Evropi vsak dan umre 7 žensk za posledicami nasilja v družini, ki ga povzročajo moški. Dom tako še vedno ostaja najbolj nevarno mesto za ženske, intimni partner pa očitno ostaja najhujši sovražnik. Slovenska policija je pripravila dveletno nacionalno kampanjo Vesna, ki opozarja na problematiko nasilja nad ženskami.

Nevarnost preži za štirimi stenami

Večinsko prepričanje o nasilnih dejanjih in njihovih storilcih je, da gre za nerazumno in nepredvidljivo vedenje alkoholikov, duševno nestabilnih in obupanih ljudi. Takšno prepričanje je lažje sprejeti kot možnost, da je nasilje prisotno tudi v na videz urjenih družinah ter da je lahko tudi namerno. Nasilje s strani intimnega partnerja se pojavlja v vseh državah, neodvisno od ekonomskega, socialnega, religioznega ali kulturnega referenčnega okvirja.

Dogaja se predvsem v zaprtih, zasebnih prostorih, ki bi morali biti varni, običajno ni prič ali pa so to otroci, mladostniki, gre za huda dejanja s težkimi travmatičnimi posledicami, približno polovica žrtev bo o tem kar se ji dogaja, spregovorila s sorodnico/sorodnikom ali prijateljem/prijateljico, v povprečju pa žrtve doživljajo nasilje 5 let, preden poiščejo pomoč, zaradi nasilja imajo pogoste težave s psihičnim zdravjem

V povprečju žrtve doživljajo nasilje 5 let, preden poiščejo pomoč.

Kje lahko dobimo pomoč?

Prijavo nasilja v družini lahko vloži vsakdo – žrtev, priča, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove, poudarjajo na policiji. K prijavi so posebej zavezani vrtci, šole, zdravstvene organizacije (zdravniki, terapevti, psihiatri idr.), po uradni dolžnosti pa jo morajo vložiti uradne osebe. Vložiti jo je mogoče kadar koli, ne le tedaj, ko se žrtev odloči za razvezo.

Nujna intervencija policije (113)
V nujnih primerih, ko je ogroženo življenje, ali v drugih primerih, ko je potrebna intervencija policije, ne odlašajte in pokličite intervencijsko številko policije 113!

Osebna prijava na policiji
Prijavo lahko vložite na najbližji policijski postaji, na kateri bodo policisti začeli obravnavo. Prijavo lahko vložite tudi po pošti. Policisti bodo opravili dodaten pogovor s prijaviteljem.

Anonimna e-prijava
Čeprav je na spletnem portalu policije in na anonimni telefonski številki 080 12 00 mogoče vložiti anonimno prijavo nasilja v družini, vam svetujemo, da se za anonimno prijavo v primeru nasilja v družini odločite le izjemoma. Takih prijav ne moremo šteti za nujne, ampak le kot informacijo, na podlagi katere je pogosto zaradi nesodelovanja udeleženih onemogočeno učinkovito ukrepanje.

Deli s prijatelji

-- OGLAŠEVANJE --

Najbolj brano

-- OGLAŠEVANJE --

-- OGLAŠEVANJE --
-- OGLAŠEVANJE --
-- OGLAŠEVANJE --

Preberite tudi

V Zasavje mali modularni jedrski reaktor – poleg elektrike rešitev tudi za (pre)drago ogrevanje zasavskih mest

»Nisem delal posebnih odločitev ali načrtov, kaj bom v politiki počel. Sam prihod v Evropski parlament je bil nenačrtovan,« pove Franc Bogovič, evropski poslanec...
-- OGLAŠEVANJE --